Poslanec Tabaković: V poslanski skupini SMC visokošolsko politiko smatramo kot temeljno politiko za človeka

Poslanci danes razpravljajo o noveli Zakona o visokem šolstvu. Poslanec Saša Tabaković ob tem opozarja, da “v poslanski skupini SMC visokošolsko politiko smatramo kot temeljno politiko za človeka”. Nesporno dejstvo je, da se razmere v visokošolskem prostoru spremenjajo, predrugačijo in temu primerno potrebujejo tudi ustrezen normativni okvir za uspešno in učinkovito delovanje, je ob predstavitvi stališča PS SMC povedal poslanec Tabaković. Novela, ki jo predlaga Ministrstvo v številnih točkah te spremenjene pogoje delovanja naslavlja in jih umešča v dejansko in realno stanje, ki mu naš visokošolski prostor zaenkrat ne sledi, kot bi mu moral.

Poslanec Tabaković: “s sprejetima proračunoma za leti 2016 in 2017 ponovno, po več letnem zmanjševanju, povečujemo sredstva za področje visokega šolstva. V letu 2016 je predvidenih kar 5,6 % več integralnih sredstev na tem področju. Trend se obrača navzgor, kar je dobro in ključno”.

Prioritetni ukrepi se med drugim osredotočajo na financiranje razvojnih shem za doktorski in postdoktorski študij, poudarja poslanec Tabaković. Po več letnem zatišju, tudi z eksplicitnim zapisom v noveli, ki je danes pred nami, omogočamo ponovno proračunsko financiranje študija tretje stopnje na javnih visokošolskih zavodih, kar v PS SMC pozdravljamo.

Poslanec Tabaković: “Predlog novele prinaša dobrodošle spremembe za študentsko skupnost, saj jim omogoča možnost ohranitve študentska statusa do izteka študijskega leta, v katerem diplomirajo, polnopravno članstvo v akademskih zborih in boljši sistem zdravstvenega varstva”.

Poslanec Tabaković je opozoril, da “univerze že od osamosvojitve delujejo, ne da bi bilo njihovo financiranje zakonsko urejeno”. Na to že od leta 2011 opozarja ustavno sodišče. S to novelo po predolgem času končno vzpostavljamo predvidljiv in stabilen sistem financiranja visokega šolstva, ugotavlja poslanec Tabaković. Uvaja se transparenten model določanja proračunskih sredstev za študijsko dejavnost med posameznimi visokošolskimi zavodi v skladu s kazalniki, ki omogočajo stabilnost, konkurenčnost in razvojnost študijske dejavnosti. Določena je tudi ciljna vrednost proračunskih sredstev, ki se bodo namenjala za študijsko dejavnost. Poslanec Tabaković je dodal, da “v SMC razumemo, da vsi deležniki s prehodno določbo, kjer je določen vzdržen model za dosego tega cilja, niso zadovoljni, vendar poudarjamo, da je to potrebno in pomembno zaradi ohranjanja javnofinančne vzdržnosti in upoštevanja fiskalnega pravila, ki je bil z zadostno večino sprejet v tem Državnem zboru”.

Poslanec Tabaković je spregovoril tudi o »najtršem orehu« te novele, učnem jeziku. Poudaril je, da veljavni nacionalni visokošolski dokumenti izpostavljajo potrebo po večji mednarodni odprtosti visokošolskega prostora ter hkrati poudarjajo soobstoj ohranjanja in nadaljnjega razvoja slovenščine na eni strani ter krepitev mednarodne razsežnosti delovanja na drugi strani. Ukrepi za to so bili začrtani že v prejšnjih vladah in državnozborskih mandatih. Temu v sled bi morali vedeti, kje smo in kaj želimo, saj imamo smernice in cilje že začrtane.

Resolucija o Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011–2020: »Trenutno je privlačnost našega visokošolskega prostora v primerjavi z drugimi državami na izjemno nizki ravni, zato je treba sprejeti vrsto takojšnjih ukrepov za povečanje internacionalizacije slovenskega visokošolskega prostora«.

Eden od ukrepov, ki jih resolucija predvideva je tudi omogočanje poučevanja v tujih jezikih, pri čemer je zapisano, da bodo za doseganje vrhunske kakovosti, internacionalizacije in mednarodne privlačnosti visokošolske institucije lahko izvajale študijski proces tudi v tujih jezikih, izpostavlja poslanec Tabaković. Hkrati pa so seveda enako ali morda še bolj pomembni komplementarni ukrepi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, dodaja poslanec. Temu se v poslanski skupini SMC ne odrekamo, saj je potrebno zagotoviti nadaljnji razvoj slovenskega jezika in terminologije v visokem šolstvu in znanosti. Naj v zvezi s tem samo dodamo, da že obstoječi zakon predvideva podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenskega jezika, pa ta določba ostaja mrtva črka na papirju – do oblikovanja in sprejetja podzakonskega akta namreč v resnici nikoli ni prišlo. Zakaj je temu tako prepuščamo presoji slehernemu, ki spremlja današnjo razpravo, pove poslanec Tabaković.

Poslanec Tabaković: “Strinjamo se in nikakor ne oporekamo temu, da ima slovenski študent na državni univerzi pravico poslušati predavanja v slovenskem jeziku. Slovenski jezik spoštujemo in zato izpostavljamo, da prvi odstavek noveliranega 8. člena jasno določa, da je učni jezik slovenski in takšen tudi ostaja. Poudarjamo, da novela jasneje določa pogoje oziroma izjeme za dopustno izvajanje študijskih programov tudi v tujih jezikih. V poslanski skupini si želimo, da se v nadaljnjih obravnavah predloga zakona izčistijo nekateri pojmi, da ne bo prihajalo do morebitnih manipulacij, o katerih nas seznanja in opozarja zainteresirana javnost. Zavračamo pa pretirane teze o izdaji naroda, popolnem izgonu slovenskega jezika in podobno. Na to spoštovani in spoštovane, nikakor ne bi pristali in to tudi ni namen novele, ki je pred nami”.

Zavedamo se, da bo današnja razprava osredotočena na spremembe, ki se dotikajo uporabe učnega jezika, kar je tudi prav in razumljivo, ne želimo pa, da bi s tem zameglili druga področja in rešitve, ki so po več letih zatišja v noveli predvidene ter so prav tako izrednega pomena za dvig kakovosti visokošolskega sistema, opozarja poslanec Tabaković. V poslanski skupini SMC bomo razpravi skrbno prisluhnili, ker se zavedamo pomembnosti čim bolj usklajene visokošolske politike v naši državi, ocenjujemo pa da je predlog zakona vsekakor primeren za nadaljnjo obravnavo, zato bomo sklep o tem tudi podprli.