Zloraba referendumske pravice: Odločitev predsednika DZ dr. Brgleza podprli številni strokovnjaki ustavnega prava

Objavljamo stališča osmih pravnih strokovnjakov za področje ustavnega prava, ki so ocenili, da je bila odločitev predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, da zavrne zahteve Sindikata delavcev migrantov Slovenije za zbiranje (SDMS) podpisov za razpis referendumov za šest zakonov, pravilna. SDMS je priznal, da je institut referenduma in s tem blokado začetka veljavnosti teh zakonov uporabil le kot sredstvo za dosego svojega cilja. Strokovnjaki, dr. Marko Novak, dr. Igor Kavčič, dr. Saša Zagorc, dr. Tone Jerovšek, dr. Ciril Ribičič, dr. Andraž Teršek, mag. Matevž Krivic in dr. Matej Avbelj, so odločitev dr. Brgleza podprli.

Dr. Matej Avbelj: Republika Slovenija je ustavna demokracija, kar pomeni, da je naša država utemeljena na vladavini prava. Država in njene veje oblasti so podvržene pravu . Splošna ustavna pravna načela so hierarhično nadrejena celotnemu ustavnemu redu. Eno takih splošnih ustavnih načel je tudi načelo prepovedi zlorabe pravice . To načelo najdemo v 2. členu Ustave RS v povezavi z njenim 3. odstavkom 15. člena. Čeprav tam ni eksplicitno zapisano, še ne pomeni, da ne obstaja. Svojih pravic v pravni državi ni mogoče uresničevati v nasprotju z namenom, s katerimi so te dane ali celo z izključnim namenom škodovati drugemu. Vlaganje neomejenega števila zahtev za razpis zakonodajnega referenduma za doseganje ciljev, ki nimajo nobene povezave s konkretnimi zakonodajnimi postopki, je tak primer. Take zahteve, ne samo, da sme, ampak mora predsednik DZ zavreči zaradi očitne zlorabe pravice do referenduma. Če ravna drugače, sam krši Ustavo, ki mu v 2. členu v povezavi s 3. odstavkom 15. člena nalaga preprečiti zlorabo pravic. Za to ravnanje ni potrebno dopolnjevati ZRLI niti Poslovnika DZ, ker je pravna podlaga zanj Ustava sama, konkretno: splošno ustavno načelo prepovedi zlorabe pravice.

Mag. Matevž Krivic: Uporaba referendumske »zavore« proti čisto tretjim zakonom samo iz nasprotovanja vladi je šolski primer zlorabe pravice, ki je dana za določen namen in uporabljena v očitnem nasprotju z namenom. SDMS (Sindikat delavcev migrantov Slovenije) svojega pravega namena ni skrival. Pravno nepismeni politiki (včasih celo s podporo sodnikov) državljane učijo »črkobralstva« namesto upoštevanja smisla zakona (ZRLI) kot celote. Sindikat se ima pravico boriti za svoje interese, a ne s kršenjem prava in pravic drugih . Dr. Brglez je bil kot predsednik DZ »dorasel svoji ustavno določeni vlogi in je iz pravnega neznanja porojeni poskus zlorabe pravice do razpisa referenduma pravočasno preprečil«. Skrivanje nekaterih politikov za tem, kaj bo odločilo ustavno sodišče, je znak šibke pravne kulture. Očitek SD, da se predsednik DZ ni posvetoval s koalicijo, je neutemeljen, saj je predsednik celotnega DZ in ne zgolj koalicijske večine. Ustavnopravno zgrešeno je izmikanje v kabinetu predsednika RS Pahorja. PRS ne more zavrniti razglasitve zakona, če se ne strinja z njegovo vsebino, mora pa jo, če presodi, da zakon ni bil sprejet po zakonitem postopku, ob kršenju ustave in zakona. Odgovornost za ustavno pravilnost Brglezove odločitve torej nujno sprejema tudi PRS – mora se opredeliti do tega, ali odločitev predsednika DZ šteje za zakonito in skladno z ustavo ali ne.

 Dr. Andraž Teršek: Odločitev je ustavnopravno primerna in pravilna → ravnanje je pravilno (primeren sklic na ustavo), politično legitimno, odgovorno (vsebinsko utemeljeno) in pogumno. Je korak več v smeri razprav in vsebinske ustavne demokracije.

Dr. Ciril Ribičič: Dejstva kažejo, da pobudniki svojo legitimno pravico uporabljajo na način, da povzročajo škodo drugi strani, s katero so v sporu → to je tipično za zlorabo pravice. » Referendumsko odločanje bi moralo biti v vzročni zvezi s spreminjanjem položaja delavcev migrantov, sicer gre za uporabo pravice v nasprotju z njenim namenom.«

Dr. Tone Jerovšek: Predsednik DZ je prva ovira pred zlorabami. Če bi imel le vlogo poštarja, bi bila njegova vloga nesmiselna. Pobudniki imajo pravico do pritožbe na ustavno sodišče in po razsodbi bo jasno, če je dovoljeno referendume sprožati tudi iz protestnih razlogov oz. drugih ciljev.

Dr. Saša Zagorc: Odločitev je pričakovana in gre za aktivno preprečitev zlorabe referendumske pobude. Splošno načelo prepovedi zlorabe pravice je po sodni praksi ustavnega sodišča del načela pravne države. Gre za zlorabo pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.

Dr. Igor Kaučič: Stvar je pravno jasna in zapletena politično. Predsednik DZ je moral preveriti zakonitost referendumske pobud. Zloraba je jasna, ko je očitno, da je referendum uporabljen za druge cilje. Pobudnikov sporni zakoni sploh ne zanimajo, in tega niti ne skrivajo, temveč želijo prek referenduma pritisniti na vlado, da dosežejo svoje – na terenih, ki z zakoni, ki jih blokirajo, nimajo nobene zveze. Težja situacija bi bila, če bi se zbiranje referendumskih podpisov dovolilo, pa bi, ko bi bili (če bi bili) zbrani, predsednik DZ ustavil postopke.

Dr. Marko Novak: Pravni formalizem (pretiravanje s pravno formalnostjo) je kot »oblikovnost« izjemno pomembna lastnost prava. Z obliko pa se pretirava, ko bi moral govoriti ratio legis (smisel in namen zakona). Oblika je pomembna kot izhodišče, vendar je ključna vsebina pravnih norm. »V takšni zadevi, ko se očitno zlorablja pravica do referenduma za stvari, ki se te ne tičejo, in vlagatelj zahteve celo prizna, da je to izraz njegove civilne nepokorščine, se ta pravica enostavno zavrne oziroma, postopkovno, zahteva zavrže. Enostavno nimaš pravnega interesa. In pika. Če to velja za vse pravne postopke, naj velja tudi za tega.«

Predsednik RS Boru Pahor je potem, ko je prejel v podpis in razglasitev šest zakonov, za katere je predsednik DZ  dr. Milan Brglez zavrnil razpis zbiranja podpisov za referendum, 4. maja 2016 povabil na posvet devet pravnih strokovnjakov. Udeležili so se ga dr. Matej Avbelj, dr. Franc Grad, dr. Tone Jerovšek, dr. Igor Kaučič, dr. Rajko Pirnat, dr. Ciril Ribičič in dr. Andraž Teršek. Dr. Janez Čebulj in dr. Jurij Toplak sta se zaradi nujnih obveznosti opravičila. Po posvetu je predsednik republik vseh šest zakonov brez odlašanja podpisal in razglasil.