Začela se je razprava o prihodnosti pokojninskega sistema za današnje generacije mladih

S predstavitvijo bele knjige  o pokojninah se je začela razprava o prihodnosti pokojninskega sistema. Kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe, pravico do predčasne pokojnine pa bi črtali. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let. Pomembno pa se je istočasno pogovarjati tudi o spremembah zdravstvenega sistema, o sistemu dolgotrajne oskrbe, o trgu dela in izobraževalnem sistemu.

Postopno naj bi uvedli tudi točkovni sistem. Ta meri individualne dohodke v razmerju do povprečnega dohodka širšega gospodarstva, glede na ugotovljeno razmerje pa se določi število točk za vsako posamezno obdobje vplačanih prispevkov. Tak sistem še vedno temelji na dokladnem principu, vendar je bolj pregleden od zdajšnjega sistema in omogoča bolj pravično odmero pokojnine.

Začela se je razprava o prihodnosti pokojninskega sistema

Pokojninska reforma je nujna, učinke naj bi dajala po letu 2019, ko se konča prehodno obdobje pokojninske reforme sprejete leta 2012, ki še daje pozitivne učinke. Podatki SURS kažejo, da se je v 15 letih število zavarovancev na enega upokojenca zmanjšalo z 1,8 (leta 2000) na 1,37 (2015), število starejših pa se bo v primerjavi z delovno aktivnimi do leta 2060 podvojilo. Še več, izdatki za pokojnine se bodo povečali s sedanjih 11,8 BDP na 15,3 BDP. Leta 2060 bo pričakovana življenjska doba v primerjavi z 2007 daljša za več kot sedem let. Očitno je, da javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema ogroža staranje prebivalstva.

Istočasno se je pomembno pogovarjati o spremembah zdravstvenega sistema, o sistemu dolgotrajne oskrbe, o trgu dela in izobraževalnem sistemu

Vsebina bele knjige predvideva, da bi pokojnine v prehodnem obdobju prvih desetih let usklajevali v višini 60 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 40 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. V drugem desetletju po reformi bi se usklajevale v višini 30 odstotkov rasti povprečne plače v državi in 70 odstotkov rasti cen življenjskih stroškov. Po prehodnem obdobju pa bi se usklajevale le v višini rasti cen življenjskih stroškov. Prav tako se naj bi upokojevali leto ali dve kasneje kot po trenutni zakonodaji. Pokojnina iz prvega stebra pa bo višja kot zdaj, razmerje z našo zadnjo plačo bo med 60 in 70 odstotkov.

Bela knjiga se nanaša na pokojnine generacij, ki šele študirajo ali so na začetku karierne poti