Vodja PS dr. Kustec Lipicer: “Naša temeljna zaveza je spoštovati odločbo Ustavnega sodišča”

Govor vodje poslanske skupine SMC, Simone Kustec Lipicer:

Znanje je temeljno bogastvo vsakega od nas. Je naša lastna vstopnica v svet življenja. Dobro izobraževanje, podajanje znanja na pravi in bogat način je zato ne le ključ do lastnega razvoja, ampak do civilizacijskega napredka. Odločitev za šolanje je stvar in odgovornost vsakega posameznika, naloga socialno čuteče države pa, da zagotovi pogoje za njegovo enako dostopnost vsem, ne glede na spol, raso, predvsem pa premoženje.
Država prav skozi odnos do skrbi za znanje najbolj jasno kaže svoj odnos do intelektualnega razvoja na njenih tleh.
V stranki in poslanski skupini SMC izobraževanje postavljamo v središče razvojnih politik. Osnovnošolsko izobraževanje ima v tem pogledu v naši državi vse od njenega začetka še posebej pomembno težo. Drugi odstavek 57. Člena Ustave namreč določa, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Kakovostna, vsem dostopna in do vseh enako pravična osnovnošolska izobrazba je namreč predpogoj za vse nadaljnje izobraževalne korake vsakega mladega Slovenca in Slovenke.

Interpelacija?
Ustavno sodišče je konec leta 2014 zavzelo stališče, da imajo otroci pravico do brezplačnega obiskovanja javnoveljavnega programa ne glede na to ali ga izvaja javnopravni ali zasebnopravni subjekt. V skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča je bilo pravzaprav odločeno, da mora država izobraževalne programe, ki jih izvajajo zasebne šole brez koncesije, financirati v enakem obsegu kot financira izobraževalne programe, ki so vključene v javno mrežo šol. Tisti obvezni minimum osnovne izobrazbe, ki je enotno določena po vsebini za vse osnovne šole po državi, kar pa ne zajema financiranja dodatnih vsebin, ki jih zasebne šole ponudijo v sojih t.i. razširjenih programih in se pomembno vežejo na vrednotne, če želite tudi ideološke usmeritve teh šol.
Že na tem mestu mi dovolite, da jasno in glasno ponovno poudarim, da je naša temeljna zaveza in odgovornost, da spoštujemo odločbe Ustavnega sodišča. Tu ne gre za vprašanje, kaj nam je všeč in kaj ne, ampak za demokratično odgovornost delovanja v skladu z ustavnimi načeli pravne države in delitve oblasti.


Kaj pravzaprav z vidika razmejitve med javnim in zasebnim šolstvom v SMC zagovarjamo ves ta čas? Zagovarjamo jasno razmejitev med javnim in zasebnim izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti, kjer mora biti javno razumljeno kot interes in odgovornost države, zasebno pa njegova dopolnitev, v okviru katere se zagotavlja pravica do izbire za vsakega, ki si to želi – a ne več na račun in odgovornost države. To od nas zahtevajo vodila v Ustavi, iz tega izhajajoč koncept zakonske ureditve zasebnih šol, Splošna deklaracija o človekovih pravicah in Konvencija o otrokovih pravicah. Takšne predpostavke temeljijo na razumevanju zasebnih šol kot šol, ki bogatijo šolski prostor in s tem tudi osnovno odgovornost države, ki pa si je ne more, ali pa ne želi več privoščiti vsakdo. V takšnem razmerju zasebne šole bogatijo javno ponudbo, učencem pa omogočajo večjo izbiro in kar je ključno, dopolnjujejo in ne omejujejo ali rušijo, javne šolske mreže, ampak jo idealno kvečjemu spodbujajo k še višji kvaliteti in prilagodljivosti.

Skratka, naloga države je, da zaščiti javno mrežo šol, ki bo vsem otrokom omogočala enak dostop do znanja, hkrati pa tistim, ki si želijo in zmorejo še več in drugače, tega ne bo onemogočala, ampak obratno, zagotovila vse, kar je v njeni moči, da to raznolikost podpira. In lepo prosim – še zdaleč tu ne gre in ne sme iti zgolj za vprašanje finančne podpore. Saj, povejte, kakšna pa je navidezna zasebna institucija, če je njeno delo in obstoj odvisno od javnega denarja? Povsem nič drugačna od javne….
Današnja interpelacija je pravzaprav tudi odlična priložnost za to, da se zazremo v politična ogledala našega lastnega in skupnega delovanja. Pregled dosedanjih interpelacij pravzaprav kaže, da si predlagatelji lastijo prestiž vlaganja interpelacij zoper šolske ministre, saj je današnja že četrta po vrsti, ki govori temu v prid. Ampak, bolj bi zaupali v tokratni iskren namen predlagatelja, če bi sami, v časih, ko ste vodili to državo in prevzemali odgovornost za dobrobit državljank in državljanov, za naše temeljne pravice in svoboščine, redno in promptno izpolnjevali odločbe Ustavnega sodišča. Veliko bolj bi verjeli v današnjo interpelacijo, če bi v času mandatov, ko ste vodili državo, v zakonodajne postopke pravočasno vlagali predloge zakonov, s katerimi bi odpravljali ugotovljene protiustavnosti. Zaupali bi vašim namenom, če vi sami ne bi zamolčali, mogoče celo pozabili, da so bili ravno vaši ministri interpelirani zaradi nespoštovanja in neizvrševanja odločitev Ustavnega sodišča, na kar vas je tekom zakonodajnih postopkov opozarjala Zakonodajno-pravna služba. Veliko bolj bi verjeli, če ne bi vaši ministri dajali v zvezi s tem izjav kot npr.: »To ni ne prva, ne zadnja odločitev Ustavnega sodišča, ki ni bila spoštovana in je interpelacija ministra zaradi tega prej izjema kot pravilo.« Veliko bolj bi verjeli, če ne bi sami interpelirali nekdanjih ministrov, ki so poskušali uresničiti ne le odločitev Ustavnega sodišča, ampak tudi Evropskega sodišča za človekove pravice. In veliko bolj bi verjeli, če ne bi do posameznih družbenih skupin, ravno z nespoštovanjem odločitev sodišč, izkazovali brezbrižen odnos do pomena načela enakosti.
Interpelacija je tudi z vidika koalicijskih poslanskih skupin ogledalo, ki ga moramo kot odgovorni del zakonodajne veje oblasti nastaviti tudi lastni Vladi. Zato, da se položijo računi o tem, kaj je naredila in kako dobro je naredila in kaj vse še bo naredila. Zato s tem, ko opozarjamo na omenjena politična ogledala, nikakor ne zmanjšujemo odgovornosti te vlade in te ministrice za izobraževanje, znanost in šport, da sledi predmetni odločbi Ustavnega sodišča iz leta 2014. Zato se pogovarjajmo o dejstvih.

Prvič: predlog zakona, s katerim se izpolnjuje izrek ustavne odločbe je bil v mesecu aprilu 2016 posredovan v javno razpravo.
Drugič: ravno številne pripombe prejete v času javne razprave kažejo, da je pri ureditvi tega vprašanja potrebno upoštevati več elementov in ne samo financiranja, saj bi ravno hitra in necelovita rešitev lahko botrovala neenakosti pred zakonom.
Tretjič: predlog zakona je že v medresorskem usklajevanju.
In četrtič: dejstvo, da se s predlogom zakona veliko bolj jasno umešča zasebne šole v javni šolski prostor na način kot je ta že zastavljen, torej da ga bogati in vsebinsko dopolnjuje. Naj dodam še zadnje pomenljivo dejstvo, da je ravna ta vlada in njeni ministri tista, ki je v prvi polovici mandata izpolnila že kar nekaj odločb Ustavnega sodišča, s katerimi so se odpravile v preteklosti ugotovljene protiustavnosti, ki so že zdavnaj presegle roke za odpravo protiustavnosti. Mi smo seveda kot odgovorni parlamentarci, v primerjavi s kom drugim, takšne zakone tudi potrdili, pa čeprav smo vse od njih – vključno s kamnom spotike današnje interpelacije – nič krivi in nič dolžni podedovali od vas, starih političnih mačkov – nekaj od levih, nekaj od desnih, ne malo njih pa kar od obojih skupaj. To so dejstva, ki bodo izpostavljena tudi v nadaljevanju današnje razprave.

Za konec pa mi dovolite, da navedem še nekaj širših izobraževalnih dosežkov mandata vlade SMC. Vi, spoštovane državljanke in državljani, predvsem pa šolarji, dijaki, študenti, učitelji, profesorji, raziskovalci, starši in vsi drugi, ki vam je mar za znanje slovenskega človeka, pa presodite sami, kdo v politiki dela kaj in kako za vaše in naše znanje:
Po podatkih enega od pomembnejših zbornikov OECD na področju izobraževanja , je Slovenija
– v zgornji polovici držav po vključenosti 3- in 4- letnikov v predšolsko vzgojo.
– Ohranjamo tudi visok delež, nad 90 %, mladih v starosti od 15 do 19 let, vključenih v izobraževanje
– polovica mladih je vključenih v poklicno usmerjeno izobraževanje, kar predstavlja drugi najvišji delež med analiziranimi državami in je dvakrat višji od povprečja OECD.
– Delež odraslih z višje- in visokošolsko izobrazbo, v obdobju od 25 do 64 let, se povečuje in je od leta 2014 enak
– delež žensk z višje- in visokošolsko izobrazbo je višji od deleža moških in je nad povprečjem EU.
– narašča tudi delež odraslih v starosti med 25 in 34 let z doseženo terciarno izobrazbo , Slovenija je tudi med državami z visokim deležem tistih, ki imajo doseženo izobrazbo druge stopnje oziroma tej enakovredno.
– vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje je bila v letu 2015 13,3 % in je nad povprečjem EU, čeprav se je v krizi zmanjšala.
Zagotavljanje podpore znanju, kakovostno izobraženih državljank in državljanov ter spodbujanje možnosti vseživljenjskega učenja za vse še naprej ostaja prioriteta Stranke modernega centra, te vlade in te ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Naj naštejem samo nekaj izvedenih in za drugo polovico mandata že začrtanih ukrepov, ki temu pritrjujejo:
– v šolskem letu 2016/16 se bodo vsi drugošolci učili tuji jezik,
– po večletnem zatišju je oblikovan sistematičen in vzdržen model obnavljanja učbeniških skladov, ki bodo v letu 2017 obnovljeni na vseh ravneh osnovnošolskega izobraževanja.
– v novem šolskem letu bo začel veljati nov koncept Nacionalnega preverjanja znanja,
– z namenom opolnomočenja učiteljev se izvajajo številne aktivnosti, ki spodbujajo k uporabi novih pedagoških strategij in oblik dela. Slovenija se je pridružila iniciativi za uvajanje vajeništva, katerega uveljavitev je tik pred zdajci.
– Novela visokošolskega zakona prinaša nesporne koristi za visokošolsko politiko in njene deležnike,
– po več letih smo uspeli zagotoviti 5 % več proračunskih sredstev za znanost, 5,6 % več integralnih sredstev za visoko šolstvo, ki so se v zadnjih letih najbolj zmanjševala.
Uspešno se zaključujejo pogajanja za članstvo Slovenije v CERN-u, kar bo imelo pozitivne učinke tako za raziskovalno dejavnost, kot tudi za celoten izobraževalni sistem in gospodarstvo. Takšno stanje moramo ohranjati in ga nadgrajevati za skupno dobro. Znanje je javno dobro, naša podpora temu pa nesporna.
Ste opazili, da v gori vseh teh podatkov ni omembe vredne pozitivne ocene o dosežkih na področju našega osnovnošolskega izobraževanja? Prelom v uspehih generacij statistike beležijo v sredini 2000-ih, takrat ko beležijo tudi nadpovprečno rast nadpovprečno uspešnih učencev, ki pa se s svojim znanjem z vrstniki iz tujine le izjemoma merijo. Vidite, tu je problem! Problem, ki je sistemske narave in ki kliče po celovitem premisleku – med drugim tudi o tem, zakaj vse od uveljavitve devetletnega osnovnošolskega izobraževanja v naši državi nobeden od ministrov, od Gabra dalje ni pokazal nikakršne namere po celoviti evalvaciji sistema osnovnošolskega izobraževanja in dosežkov. Mogoče bi se pa tu skrival odgovor na vaše današnje interpelacijsko vprašanje.
Upam, da sem vam dala kaj dodatnega materiala za razmislek.

Glas poslanske skupine SMC je glas za odprto, ustvarjalno, zaradi bogatega znanja samozavestno in solidarno mladino. Naš glas je glas za doseganje visokih izobraževalnih, akademskih in raziskovalnih dosežkov in je glas za jasno razmejitev med javnim in zasebnim izvajanjem vzgojne in izobraževalne dejavnosti, kjer je javno izobraževanje interes in skrb države, zasebno pa dopolnitev javnega, dodatna pravica do izbire, ki si jo po lastni želji in finančni zmožnosti zase lahko dodatno zagotovi vsakdo po svoji, ne državni izbiri.
Vemo in zaupamo, da ministrica za izobraževanje, znanost in šport, prof. dr. Maja Makovec Brenčič s svojim delom zasleduje prav to, zato razlogov za njeno zamenjavo, še prav posebej pa s takšnim preteklim političnim pedigrejem, kot ga imate sklicatelji, ne vidimo.