Vodja poslanske skupine Igor Zorčič: Mi se ukvarjamo z državo, s trupli naj se ukvarjajo drugi

Foto: Primož Lavre

Intervju je bil objavljen v tedniku Reporter. Pogovor je vodil novinar Igor Kršinar.

SMC nima nobenega razloga, da bi sodelovala pri pogovorih o novi koaliciji, saj imajo njihovi ministri v sedanji vladi še veliko načrtov, zatrjuje prvi med poslanci SMC Igor Zorčič. Toda v primeru razpada vladne koalicije bodo skušali najti kakšno drugo kombinacijo. “Glede na to, da se omenja drugačna koalicija v kombinaciji s SDS, so vsa druga imena, ki niso Janez Janša, torej tako Matej Tonin kot Zdravko Počivalšek ali kdo tretji, pravzaprav poskus pridobivanja članic za to novo koalicijo. Še posebej pri tistih, kjer je v strankah odpor do tega, da bi bil novi predsednik vlade Janez Janša.” Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj bi bila NSI boljši koalicijski partner kot Levica, ki je odstopila od sporazuma in kako verodostojen partner je Zmago Jelinčič. Razložil je tudi, zakaj je še vedno lažje zbrati 60 podpisov za ukinitev volilni okrajev kot 46 za njihovo spremembo.

V javnosti še vedno odmevata napovedi Janeza Janše in Mateja Tonina, da bomo v nekaj tednih dobili novo vlado in da se v državnem zboru že oblikuje nova koalicija med nekaterimi opozicijskimi in nekaterimi koalicijskimi strankami. Vztrajate, da SMC ni pri teh pogovorih?

Vztrajam. SMC nima nobenega razloga, da bi sodelovala v teh pogovorih. Koalicija deluje in ministrstva, ki jih vodijo ministri iz vrst SMC, imajo še precej zakonodajnih in drugih načrtov, ki jih nameravajo izpeljati. Tako ni nobenega razloga, da bi prekinjali navsezadnje tudi lastno delo.

Govori se namreč, da naj bi novo vlado prevzel menedžer, ki naj bi ga skupaj poiskala predsednik SDS Janez Janša in vaš predsednik Zdravko Počivalšek. Kako to komentirate?

Drži le to, da je vlada manjšinska in da bo vedno znova, tudi zunaj koalicije, iskala glasove za svoje zakonodajne predloge. Če pri tem ne bo uspešna in njeni ključni zakonodajni predlogi v parlamentu ne bodo sprejeti, lahko pospeši dogajanje v vladi, ki privede bodisi do reorganizacije ali pa tudi razpada, če nastane težji konflikt znotraj vlade. Ampak za zdaj tega ni. Če do tega pride, pa se bodo zagotovo zvrstili razni pogovori. Do takrat pa je to, kar se dogaja zadnjih nekaj dni, vključno s črnimi napovedmi, zelo preuranjeno.

Ste kakorkoli sodelovali koalicijskih pogovorih SDS in NSI po državnozborskih volitvah? Kot je znano, je bil takšni koaliciji zelo naklonjen vaš sedanji predsednik Počivalšek, ki naj bi Janšo celo obiskal doma.

S takšnimi pogovori nisem seznanjen. Sodeloval sem pri nekaterih pogajanjih, ko se je sklepala koalicija. Takrat so se stranke, ki danes skupaj sodelujejo v koaliciji, hitreje našle in je med njimi stekel pogovor o vsebini koalicijskega sporazuma. Razpravljali smo še o tem, ali pritegniti NSI ali Levico, o drugih možnostih pa ni bilo govora.

Zdaj še potekajo kakršnikoli pogovori med vašim predsednikom in Janšo?

Ne, ta trenutek ne. Predsednik je imel pogovor le z Matejem Toninom, to so objavili tudi na Twitterju. Težko rečem, ali se kdaj pogovarjajo o podpori kakšnemu zakonu ali kaj podobnega, če se kje srečajo. Ne potekajo pa nobeni formalni pogovori o novi koaliciji.

Pod kakšnimi pogoji bi bili pripravljeni podpreti Janeza Janšo za mandatarja bodisi takrat bodisi kadarkoli prihodnje?

Težko o tem špekuliram, ker se o tem v stranki nismo pogovarjali. Če bo vlada razpadla, se bo o vstopu v vsakršne nove koalicije posvetoval svet stranke. Takrat bo razprava tudi o pogojih naše stranke za vstop v kakršnokoli koalicijo.

Nekaj časa se je po volitvah omenjal kot potencialni mandatar Matej Tonin, ki se tudi zdaj vidi na tem položaju v primeru oblikovanja prihodnje vlade, vsaj tako je soditi iz zadnjih izjav. Kolikšne so njegove realne možnosti?

Glede na to, da se omenja drugačna koalicija v kombinaciji s SDS, so vsa druga imena, ki niso Janez Janša, torej tako Matej Tonin, kot tudi Zdravko Počivalšek ali kdo tretji, pravzaprav poskus pridobivanja članic za to novo koalicijo. Še posebej pri tistih, kjer je v strankah odpor do tega, da bi bil novi predsednik vlade Janez Janša.

Napaka koalicijskega sodelovanja z Levico je bila v tem, da Levica ni bila udeležena v vladi svojimi ministri.

Kolikšne so po vašem mnenju možnosti predčasnih volitev? Glede na to, da vam javnomnenjske ankete ne kažejo dobro, sklepam, da SMC ni zainteresirana zanje.

V SMC se ne oziramo toliko na javnomnenjske raziskave. Prepričani smo, da so marsikatere izmed njih, sploh tiste, ki so opravljene znotraj mandata, namenjene tudi ustvarjanju javnega mnenja. Morda si te agencije pred volitvami tega ne privoščijo, ker takrat pridejo na preizkus tudi javnomnenjske ankete. Če držijo v vsaj določeni meri, potem je to za nas znak, da moramo kaj več postoriti pri delovanju stranke in nas vseh, ki smo vpeti v politični in javnomnenjski prostor, ni pa to nikakršen vzvod za naše odločanje o tem, ali gremo na volitve ali ne. Če ta vlada ne bo zdržala do konca, če bo kateri izmed koalicijskih partnerjev obupal ali popustil, potem je naša odgovornost, da skušamo najti kakšno drugo kombinacijo.

Govorite o drugačni koaliciji ali predčasnih volitvah?

Od javnomnenjskih raziskav ni odvisno, ali smo mi pripravljeni na volitve ali ne, pač pa od vseh okoliščin, ki zadevajo delovanje te koalicije, in sposobnosti, da se morebiti s kom drugim dogovorimo o oblikovanju nove koalicije.

Kako trdna je vladna koalicija pod vodstvom Marjana Šarca? Je res klinično mrtva in politično truplo, ki se ohlaja, kot jo je označil predsednik SDS? Bo zdržala do konca mandata?

Po novem letu smo priča konfliktom znotraj koalicije med premierjem Marjanom Šarcem in predsednikom Desusa Karlom Erjavcem ter glede izjave državnega sekretarja Jerneja Štromajerja. To sta dve zadevi, ki koalicijo slabita, nista pa takšni, da ju ne bi mogli urediti. Verjamem, da bo po kongresu Desusa prišlo do pogovorov med vsemi koalicijskimi partnerji. Morali se bomo usesti za skupno mizo in pregledati, katere zadeve lahko koalicija realizira. Vsaj na ta način, da je sama enotna, da ni v sporu glede lastnih predlogov. Potem se bo seveda iskalo kakšno podporo tudi zunaj koalicije. Če bo do tega prišlo in če bomo našli predloge in rešitve, ki so že dogovorjene tudi v koalicijskem sporazumu in jih lahko izvršimo, potem ni nobene dileme, da ta koalicija ne bi delovala še naprej. Če pa teh dogovorov ne bo, če bomo priča temu, da se v koaliciji vedno znova prelaga odgovornost, kdo bi moral kaj narediti, se lahko zgodi, da se tudi ta koalicija znajde v nezavidljivem položaju. Najpomembneje je, da se ukvarjamo z državo, državljani in da po najboljših močeh odpravljamo njihove in naše težave, s trupli in podobnimi zadevami naj se ukvarjajo drugi.

”Če bo vlada razpadla bodo zagotovo razni pogovori, do takrat pa je to, kar se dogaja zadnjih nekaj dni, vključno s črnimi napovedmi, zelo preuranjeno”.

Omenili ste državnega sekretarja Štromajerja. Kakšno je vaše mnenje o njegovi izjavi? Jo obsojate ali jo vidite kot izraz svobode govora?

Vidimo jo kot neprimerno, sploh glede na to, da jo je podal državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo, ki bi moral biti bolj občutljiv glede tega. Dejstvo pa je, da se je v tej koaliciji enako izpostavljalo tudi tvite Damirja Črnčeca, ki je zaposlen v kabinetu predsednika vlade. Takrat ga je predsednik vlade opravičil, češ da ne tvita več, tudi Štromajer se je opravičil za svoje ravnanje. Tako je bil že z zadevo Črnčec vzpostavljen nekakšen standard za to vlado. Če je eden ostal v kabinetu, naj ostane še drugi.

Kolikor vem, Črnčec sploh ne tvita, odkar je v vladi, Štromajer pa še naprej.

Ampak kolikor mi je znano, potem tudi pri Štromajerju ni bilo več spornih tvitov. Eden se je opravičil, drugi pa se ni.

Z odhodom Levice je vlada Marjana Šarca dejansko postala manjšinska. Je bila napaka, da ste sploh podpisali sporazum sodelovanju Levico, glede na to, da sploh nikoli ni podprla proračuna niti ministrov? Bi bilo bolje, če bi tak sporazum sklenili z NSI?

Pred sklepanjem sporazuma z Levico smo znotraj stranke, naših lokalnih odborov, opravili pogovore in ugotovili, da so tudi naši podporniki bolj naklonjeni koaliciji z NSI, kot z Levico. Predvsem zaradi raznih neideoloških tem, ki jih lahko z NSI realiziramo. Na koncu se je zgodilo, da smo podpisali sporazum z Levico. To samo po sebi ni toliko problematično, pač pa je bila napaka ta, da smo dovolili, da Levica ob tem ne prevzame nobene odgovornosti, torej nobenega ministrstva. Tako so bili v privilegiranem položaju, ker so lahko, po domače povedano, pametovali z določenimi politikami, govorili o tem, kaj bi kdo od ministrov moral narediti in česa ne. Toda sami niso imeli nobenega ministra, ki bi ga lahko kadarkoli pozvali, naj realizira tisto, za kar se zavzemajo. Napaka tega sodelovanja je bila v tem, da Levica ni bila udeležena v vladi s svojimi ministri.

Podpredsednik SD Matjaž Nemec je pred meseci, ko smo z njim imeli intervju, izjavil, da ne želi biti v vladi, ki bi bila odvisna od Zmaga Jelinčiča. Brez njega ne bi bilo proračuna, tudi Angelika Mlinar ne bi bila izvoljena. Ste zadovoljni z Jelinčičevo konstruktivno vlogo?

Z vsako konstruktivno vlogo kogarkoli smo zadovoljni.

Je Jelinčič bolj zanesljiv partner od samosvojega poslanca Desusa Roberta Polnarja, ki ga ne štejete več za del koalicije?

Težko to komentiram. Tudi sodelovanje z Jelinčičem ni dogovorjeno kakršnimkoli sporazumom. Z njim se koalicija pogovarja vsaki zadevi posebej. Na podlagi tega, kje vse je podprl koalicijo, težko ugotovim, ali je bolj zanesljiv partner od nekega poslanca ali ne, dejstvo pa je, da se je dogovorjenega držal.

‘Sodelovanje z Jelinčičem ni dogovorjeno s kakršnimkoli sporazumom, dejstvo pa je, da se je dogovorjenega držal.’

Omenili ste, da po kongresu Desusa pričakujete obsežen pogovor o nadaljnjem delovanju koalicije. Kako komentirate zaplet z umikom slovenskih vojakov iz Iraka, ki je potekal pred očmi javnosti, to je tudi razlog za sestanek, ki ga je premier Šarec napovedal z Erjavcem?

Obžalujemo, da se niso ministri v zvezi s tem vprašanjem sestali prej. Dejstvo je, da tako televizijski prenos predsednika države in ministra za obrambo kot vse, kar se je pozneje dogajalo, ni prispevalo k ugledu Slovenije v svetu, pri partnerjih s katerimi sodelujemo. Če bi bili predhodni pogovori, bi se vse to lahko vsaj ublažilo, če že ne preprečilo.

Ali napoved vrnitve nekdanjega ministra za okolje Jureta Lebna, vašega nekdanjega člana, ki naj bi se zaposlil v kabinetu predsednika vlade, razumete kot nezaupnico njegovemu nasledniku Simonu Zajcu? Premier Šarec je rekel, da je bila to, da je lani sprejel njegov odstop, napaka.

To bi predvsem lahko razumeli kot nezaupnico premierja Šarca svoji lastni predhodni odločitvi, da ga je pospremil s tega ministrstva. Verjamem, da obstaja možnost, da bomo z Lebnom, če bo imenovan, sodelovali, vsaj kar zadeva resorje, ki jih vodi SMC. Seveda pa bo njegova vloga taka, da bo moral sodelovati tudi z drugimi ministrstvi, to sta tudi ministrstvi za šolstvo in infrastrukturo, če se bo seveda ukvarjal z zadevami, ki so napovedane. Kaj več o njegovi vlogi v prihodnje težko napovem, ker še ni znano, ali bo sploh imenovan na to mesto.

V kakšnih odnosih pa ste Lebnom? Bil je med ustanovnimi člani vaše stranke. Še kaj sodelujete njim, ste z njim v stikih?

Jure Leben je bil naš dober minister, vendar se do odstopa s te funkcije ni izvil iz medijskega pritiska zaradi zadev, ki so se dogajale na ministrstvu za infrastrukturo, ko je bil državni sekretar. S svojim izstopom iz stranke je SMC zagotovo razbremenil, saj je stranka ob teh zgodbah trpela posredno škodo, česar si stranka, člani in simpatizerji niso zaslužili. Še vedno smo to, kar smo bili in v kar so ljudje verjeli leta 2014, ko smo stopili na politično prizorišče, čeprav so nas mnogi velikokrat skušali prikazati v drugačni, celo slabši luči, kot so prikazovali stranke, ki so postavile TEŠ 6, povzročile bančno luknjo ali plenjenje nekoč državnih podjetij.

Je bila napaka tudi to, da je minister Zajc za direktorico Agencije za okolje (ARSO) imenoval nekdanjo poslansko kolegico Lilijano Kozlovič, za glavnega inšpektorja za okolje pa prav tako nekdanjega poslanca Dragana Matiča?

Za zdaj, če sodim po njunem delu, ne. Rešene zadeve na Arsu se povečujejo. Ministrstvo za okolje je dalo veliko poudarka temu, da je treba delo na Arsu reorganizirati. V določenih segmentih so se tudi okrepili, zato je zadev v reševanju bistveno manj, kot jih je bilo še pred nekaj meseci. Kar zadeva inšpektorat za okolje, gospod Matič se je z okoljskimi problemi ukvarjal že kot poslanec in občinski svetnik, bil je tudi inšpektor, sicer za drugo področje, ampak ima izkušnje vodenjem take službe. Sicer je tam še premalo časa, da bi lahko o sodili njegovem delu, vendar ne dvomim, da se bo na svojem delovnem mestu izkazal.

Vaša stranka naj bi bila najbolj gospodarsko usmerjena v koaliciji. Kako ste zadovoljni z delom vlade na področju gospodarstva? Kaj bi morala še storiti za večjo davčno razbremenitev gospodarstva in za večje spodbude za tuje investicije?

Drži, da velik del svoje politike osredotočamo tudi na razvoj gospodarstva. To je za nas ključno, da dosežemo splošno blaginjo v družbi. Naša stranka je ne nazadnje tudi liberalna stranka in v zvezi z vprašanji, ki zadevajo gospodarsko pobudo, zagovarja bolj liberalno stališče kot nekatere druge koalicijske partnerice. Ministrstvo za gospodarstvo ima politiko spodbujanja raznih investicij tako v turizmu, kot v drugih delih gospodarstva, vladi je uspelo izpeljati tudi manjšo davčno reformo. Dejstvo pa je, da smo na teh področjih pred sestavo koalicije morda pričakovali še več in bi bile reforme na področju financ oziroma obdavčitev verjetno boljše, če bi prišlo na začetku mandata do koalicije z NSI. V tem vidimo prednost takšne koalicije. Ne glede na poudarjeno stališče glede razvoja gospodarstva v stranki enako resno obravnavamo tudi druga pomembna družbena vprašanja, kot so trajnostni razvoj ali vprašanja socialne politike.

Ampak zdaj, ko nimate več mlinskega kamna, ki se imenuje Levica, računate na kakšno podporo NSI?

Z drugimi strankami se o podpori pogovarjamo pri vsaki zakonodajni pobudi posebej. Prav daleč vnaprej pa ne računamo na podporo nobene od strank.

Zakaj je Miro Cerar še vedno podpredsednik vlade, ne pa vaš novi predsednik stranke Zdravko Počivalšek?

Verjamem, da se bodo o tem nekoč dogovorili v vladi.

Nimate nobenega komentarja?

Ne.

Kljub zamenjavi v vodstvu stranke je SMC po anketah še vedno pod pragom. Kolikšna je možnost, da bi na naslednjih volitvah nastopila na skupni listi z LMŠ? O skupni listi LMŠ, SMC in SAB ste se pogovarjali pred evropskimi volitvami, na koncu ste vse liberalne stranke nastopile vsaka s svojo listo.

Nasploh bi bilo dobro, da bi se vse liberalne stranke pogovarjale o morebitnem skupnem nastopu na volitvah. Zaradi tega, ker politična razdrobljenost preveč kaže na nezmožnost dogovarjanja. Tisti, ki mu bo uspelo združiti sredinske stranke, bo volivcem pokazal, da je sposoben preseči parcialne interese svoje politične skupine in širšega povezovanja, kar bo volilno telo zagotovo nagradilo.

Pričakujete veliko združitev, kakršna je bila združitev LDS leta 1994, nekakšno ponovitev te zgodbe?

Menim, da bi bila takšna združitev dobrodošla za slovenski politični prostor. Je pa za zdaj ne pričakujem. SMC reorganiziramo in delujemo, kot da tega ne bo. Če pa bomo povabljeni ali če se bo kdo že na podlagi te izjave pridružil tej ideji, bomo seveda pri tem tvorno sodelovali.

Kako bomo volili na naslednjih volitvah? Kot vodja poslanske skupine SMC delujete pri pogovorih pri predsedniku države Borutu Pahorju. Kolikor mi je znano, zdaj zbirate najmanj 60 podpisov poslancev za spremembo volilnega zakona za odpravo volilnih okrajev. Jih boste zbrali, čeprav je nekdanja poslanka SNS Lidija Ivanuša prestopila SDS?

Težko kaj napovem. Kakor kaže, imajo stranke, ki zagovarjajo ukinitev volilnih okrajev, med katere spada tudi SMC, 59 glasov, torej manjka še en glas. Dogovarjamo se o tem, da bi, ne glede na to, da to še ni potrebna večina, vseeno vložili ta zakonski predlog v državni zbor, nato pa z argumentacijo skušali pridobiti še kakšen glas več. Nemara celo poslanke, ki ste jo omenili, ali pa koga iz vrst Desusa, tistih, ki bodo prepoznali, da z ukinitvijo volilnih okrajev spoštujemo tudi želje in potrebe volivk in volivcev.

Kaj pa, če ne boste zbrali ustavne večine za odpravo volilnih okrajev? Kakšne so možnosti, da bi jih spremenili, za kar potrebujete 46 glasov? Bo v tem primeru vaša poslanska skupina podprla predlog, ki ga je pripravil minister za javno upravo Rudi Medved?

Bojim se, da bodo takrat poslanske skupine bistveno manj enotne, kolikor so lahko pri vprašanju ukinitve volilnih okrajev. To pa zato, ker se nekaterim poslancem volilni okraji ne bodo spremenili, nekaterim pa se bodo in bodo morda zaradi pritiska iz lokalnega okolja glasovali drugače, kot bi bila pripravljena glasovati njihova stranka oziroma poslanska skupina. Tako čeprav gre za manjše število glasov, ki jih je treba zbrati, kot za spremembo volilnih okrajev, bo sprejetje takega zakona zaradi teh okoliščin verjetno še težje kot zakona, ki bi ukinil volilne okraje.

Torej se lahko zgodi, da bomo še naprej volili po sedanjem sistemu, ki ga je ustavno sodišče razglasilo za neustavnega?

Bojim se, da se lahko zgodi tudi to.

Vi ste bili politično dejavni že stranki v Zares. Imate kakšne stike Gregorjem Golobičem?

Ne, nikoli jih nisem imel niti ga osebno ne poznam. V stranki Zares sem bil kratek čas dejaven v lokalnem odboru v Brežicah, nikoli pa na državni ravni.

Kakšni so vaši politični načrti? Na lokalnih volitvah ste se precej približali aktualnemu županu Brežic Ivanu Molanu. Pričakujete, da boste naslednjič izvoljeni?

Za naslednjič se še nisem odločil, ali bom kandidiral ali ne. Težko vam povem, kakšna bo moja politična prihodnost, nenazadnje imajo pri tem besedo tudi volivci. Dejstvo je, da me tudi lokalna politika zanima, sem tudi občinski svetnik svetniške skupine, ki je druga največja v brežiškem občinskem svetu. Tam smo zelo dejavni, zato ne izključujem, da bi me kandidatura na lokalnih volitvah še kdaj zanimala.

Vas zanima tudi katero ministrstvo?

Ko je odstopil minister Leben, sem bil vprašan, ali me zanima vodenje ministrstva za okolje, a sem odklonil. Jaz pravim takole: pot vsakega politika naj bo postopna. Preskoki ene funkcije na drugo so morda kratkoročno uspešni, ampak težava slovenske politike je tudi to, da je vedno znova preveč novih obrazov, ki danes pridejo, se nekateri politike tudi naučijo in nato gredo. Ko bo situacija zrela za kakšno drugo funkcijo, bom pač izziv sprejel.