Državljani in politika z roko v roki za zapis pitne vode v ustavo

Poslanska skupina SMC je na novinarski konferenci, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo ter Društva vodarjev Slovenije, predstavila dopolnila k predlogu ustavnega zakona, ki ureja vpis pravice do pitne vode v Ustavo Republike Slovenije. Dopolnila je pripravila skupina poslancev SMC s prvopodpisano vodjo poslanske skupine dr. Simono Kustec Lipicer in jih je moč prebrati tukaj.

Dr. Simona Kustec Lipicer je uvodoma povedala, da je “pitna voda temeljna človekova dobrina, razpolaganje z naravnimi vodnimi viri, ki nam jo dajejo, pa je veliko bogastvo in privilegij. Narava je bila pri tem do naše države radodarna, zato smo v SMC prepričani, da je potrebno vodne vire z najvišjo možno odgovornostjo zaščititi tudi v Ustavi RS”. Dodala je, da bodo na seji Ustavne komisije, ki bo v sredo, 29. junija oblikovana stališče o zapisu pravice do pitne vode v ustavo. Poudarila je, da smo se v poslanski skupini SMC procesa priprave vsebinskega predloga lotili “na najširši možni demokratični način in se zato povezali s civilno iniciativo Za Slovenijo in svobodo ter s strokovno javnostjo s področja vodarstva”. “Skupaj smo na osnovi vsebinskih izhodišč več kot 56.000 podpisnikov civilne iniciative pripravili predlog, za katerega verjamemo, da bo predstavljal ustrezno vsebinsko in ustavno-pravno osnovo za nadaljnjo politično obravnavo, ki bo v tem primeru izhajala iz neposrednega sodelovanja ter rešitev zainteresirane javnosti in stroke”, je izpostavila vodja poslanske skupine SMC.

Dr. Simona Kustec Lipicer je spomnila, da bo “Slovenija z ustavnim zapisom postala ena redkih držav, ki so vodne vire zaščitile na najvišji ustavni ravni, želimo pa si tudi, da bo postala sploh prva država, kjer bo ta zapis v ustavo rezultat skupnih rešitev državljanov, stroke in politike v skrbi za naše okolje”. “Verjamemo, da s takšnim sodelovalnim pristopom tudi premikamo meje od ekskluzivnosti politike k inkluzivnosti, vključevanju državljanskih in strokovnih pobud za kvalitetno iskanje najboljših rešitev”, poudarja dr. Kustec Lipicerjeva.

Dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije je poudarila, da je slovenski Zakon o vodah eden najbolj sodobnih v svetu. “Žal pa se v svetu dogajajo stvari, ki kažejo na to, da obstajajo tveganja, da vode ne bo več toliko na razpolago, kot jo imamo do sedaj”, je opozorila dr. Globevnikova. Spreminjajo se klimatski vzorci in tudi posegi v prostor so zelo veliki. V Sloveniji smo z vodo bogati na prebivalca, pravijo statistike,a vendar mi večino vode koristimo iz podzemnih zalog, te pa predstavljajo le 2 – 5 % vseh vodnih zalog in v nekaterih okoljih, ki imajo slabše vodonosne sisteme, se načrpa tudi polovica te vode, je spomnila dr. Globevnikova. “Torej mi že imamo podzemne zaloge marsikje uporabljene do te mere, ko moramo postati pazljivi”, opozarja. Kar zadeva varno pitno vodo, torej količinsko in higiensko ustrezno vodo, velja poudariti, da nam jo zagotavljajo sedanji vodovodni sistemi. “Prav je, da ostanejo ti javni, poleg tega pa moramo biti pozorni tudi na to, kar se dogaja v okolici vodonosnikov, ne sme prihajati do prevelikega izkoriščanja vodnih zalog. Z vpisom v ustavo se želimo zavarovati pred velikimi spremembami, ki se dejansko že sedaj dogajajo, z vpisom pa prav tako krepimo javni nadzor”, dodaja dr. Globevnikova.

2

Brane Golubović, predstavnik civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo, ki je pod peticijo za vpis pitne vode v ustavo zbrala več kot 56.000 podpisov, pa je med drugim izpostavil, da se s spremembo ustave zgodba z zaščito pitne vode še ne bo končala. Potrebno bo namreč spremeniti še zakonske in podzakonske akte, pa tudi pripraviti strategijo pitne vode. Gospod Golubović je poudaril, da so ustavne spremembe, ki jih je v parlamentarno proceduro vložila PS SMC usklajene z civilno iniciativo in se PS SMC zahvalil, da so prisluhnili njihovim predlogom.

1

Poslanec Simon Zajc se je zahvalil civilni iniciativi in hkrati vsem prebivalcem Republike Slovenije, ki so podpisali peticijo za vpis pravice do pitne vode v ustavo, saj je “prav njihov angažma odprl živahno ustavno razpravo o eni najpomembnejših slovenskih naravnih dobrin”. Dodal je, da je “voda kot naravni vir vitalna dobrina, ki postopoma dobiva vedno večjo vrednost in zaradi tega je tudi izjemno privlačna za korporacije in multinacionalke, ki v izkoriščanju vodnih virov vidijo velike možnosti za zaslužek in imajo zato tudi interes po privatizaciji te strateške dobrine”. “Voda je vir življenja in bolj ko bo zaradi podnebnih sprememb in naraščanja števila prebivalstva na planetarni ravni postajala redka dobrina, večja je verjetnost, da bo postala tudi tržno blago”, opozarja poslanec Zajc. Čeprav je Evropska komisija vodo opredelila izven kategorije ”blago”, s katerim se trži, se v praksi kažejo izjemni apetiti korporacij po privatizaciji vode, izpostavlja poslanec Zajc. Poudaril je, da bo Slovenija z zapisom pravice do pitne vode v ustavo sledila Resoluciji Generalne skupščine ZN o človekovi pravici do vode in sanitarij.

“S tem dejanjem bo Slovenija postala ena redkih držav članic EU s tako določbo v ustavi. Opozoriti velja, da bomo s tem lahko postavili zgled preostalim državam. Tudi znotraj Združenih narodov bi lahko postali ti. leader država, ki se bo tudi na globalni ravni zavzemala za dojemanje pravice do vode kot javne dobrine in temeljne človekove pravice”, izpostavlja poslanec Zajc.

Poslanec dr. Mitja Horvat je izpostavil, da smo bili v PS SMC “pri pripravi predlogov dopolnitve ustave pozorni na cilje zapisa te pravice, torej da se prepreči privatizacija ter da se oskrba prebivalstva s pitno vodo opredeli kot javna služba”. Že v programu SMC smo vodo in gozdove opredelili kot naša ključna naravna bogastva, ki jim moramo nameniti posebno skrb, je povedal poslanec dr. Horvat in dodal, da vsi življenjsko potrebujemo vodo in ta ne more biti namenjena izkoriščanju za profitne namene. “Zato smo se potrudili, da z besedilom, ki ga predlagamo, zavežemo vse deležnike, najbolj pa državo ter občine in omejimo možnost, da bi voda, ki je namenjena oskrbi prebivalstva, postala tržno blago”, opozarja poslanec Horvat. Hkrati smo morali biti previdni, da bo voda lahko nemoteno ostala tudi v rabi gospodarstvu, ki vodo prav tako potrebuje, od prehrambne industrije do hidroelektrarn. “Verjamem, da smo podali dobre predloge za nadaljnjo razpravo na ustavni komisiji in da bomo skozi njo dosegli temeljne namene, to pa je, še enkrat, zavarovanje dostopa posameznika do pitne vode in preprečiti, da bi pitna voda postala tržno blago”, je zaključil dr. Horvat.