Vložen predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ

Danes so poslanci SMC vložili predlog Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Namen zakona je s predlaganimi rešitvami vzpostaviti »infrastrukturo«, ki bo skupnostim omogočila lažje uresničevanje že pridobljenih pravic ter izpolnitev politične zaobljube, ki izhaja iz Deklaracije RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

Kot je pojasnil prvopodpisani pod zakon, poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za kulturo dr. Dragan Matić, je ”cilj novega zakona na bolj organiziran način uresničiti že obstoječe kolektivne kulturne pravice narodnih skupnosti SFRJ ter jim zagotoviti večjo podporo”.

Predlog zakona predvideva preoblikovanje dela Službe za kulturne raznolikosti in človekove pravice na Ministrstvu za kulturo v Urad za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ, ki bo zadolžen za izvajanje javnih razpisov in javnih pozivov, namenjenih za financiranje ukrepov za uresničevanje kolektivnih kulturnih pravic teh narodnih skupnosti. ”Reprezentativne in druge organizacije narodnih skupnosti bodo tako lahko po novem zaprosile za sredstva za podporo njihovemu delovanju in redni dejavnosti, kar v praksi pomeni, da jim bo urad lahko financiral tudi infrastrukturo (prostore, pisarne, računalniško opremo, itd.) ter morebitne zaposlene”, dodaja dr. Matić.

Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev Sveta Vlade Republike Slovenije kot stalnega posvetovalnega telesa Vlade, ki uvaja reprezentativnost organizacij narodnih skupnosti. Predstavniki narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ bodo tako imenovani s strani njihovih reprezentativnih organizacij, dodan pa je še pogoj o številu članov, kar je pomembno predvsem za primere, kadar bi posamezna narodna skupnost imela več zvez društev, kot ima npr. srbska narodna skupnost. ”Vpeljavo reprezentativnih organizacij ocenjujem kot izjemno pomembno predvsem z vidika spodbujanja sodelovanja, združevanja in dogovarjanja znotraj posameznih narodnih skupnosti nekdanje SFRJ”, poudarja dr. Matić ter dodaja, da ”predlog zakona predstavlja dobro popotnico k spodbujanju narodnih skupnosti v medsebojno sodelovanje in dogovarjanje.”

Zadnja ključna rešitev predloga zakona je tudi zagotavljanje sistemskega financiranja delovanja urada ter izvajanja njegovih nalog. Rešitev vključuje sredstva za javne razpise in javne pozive, način razdeljevanja sredstev, določeno pa je tudi, da ima urad samostojno postavko v proračunu RS. Koliko sredstev bo preko razpisov in pozivov dodeljeno organizacijam posamezne narodne skupnosti, bo tako odvisno od dogovora na Svetu, pri čemer bodo dogovor morale podpirati vse reprezentativne organizacije, kar je pomemben korak k spodbujanju narodnih skupnosti k medsebojnem sodelovanju in dogovarjanju.