Vlada je sprejela uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za devet slovenskih zdravilišč

Vlada je danes, 5. novembra, sprejela uredbe o koncesiji za rabo termalne vode za devet slovenskih zdravilišč. Uredbe bodo podlaga za sklenitev koncesijskih pogodb, na podlagi katerih bodo zdravilišča od leta 2016 plačevala koncesnino. S tem želi urediti položaj na področju rabe te vode in zagotoviti vzdržnost vodonosnikov. To je prvih devet od skupno 22 uporabnikov termalne vode, ki morajo pridobiti koncesijo za rabo termalne vode. Izdane so bile uredbe za kopališča hotelov na Bledu, Terme Paradiso, Terme Banovci, Terme Lendava, Terme Maribor, Terme Zreče, Terme Dobrna in kopališča LifeClass Portorož.

Uporabniki so vloge na ministrstvo oddali že pred leti, a jim ministrstvo koncesije ni podelilo, tako da niso plačevala koncesnine. “Ministrstvo je imelo te vloge že dolga leta v obravnavi, a se ta ni zaključila,” je dejala ministrica za okolje Irena Majcen. Trenutno koncesnino plačujejo le tri zdravilišča, ministrstvo pa je položaj teh uporabnikov na trgu izravnavalo z zaračunavanjem nadomestila za uporabo vode za nazaj za tiste, ki koncesnine ne plačujejo.

Formula, na podlagi katere bodo izračunavali koncesnine, je po mnenju ministrice “odraz realnosti”. Na polovico višine koncesnine bo vplivala količina vode, ki jo posamezni uporabnik glede na svoje zmogljivosti črpanja vnaprej rezervira in zanjo plačuje vodno pravico. Ministrstvo pričakuje, da bodo uporabniki odslej bolj racionalni pri rezervaciji teh količin. Na nekaterih območjih, predvsem v Pomurju, so namreč te količine tako velike, da ministrstvo ne more več izdajati vodne pravice za druge potencialne uporabnike, ki bi želeli vodo črpati. Druga polovica zneska koncesnine bo izračunana na podlagi dejansko načrpane vode. Ministrstvo pričakuje, da bo takšna ureditev prinesla bolj racionalno rabo vode.

Vsak uporabnik pa bo koncesnino v delu, ki se nanaša na količine tako rezervirane kot dejansko načrpane vode, znižal za do 80 odstotkov z reinjiciranjem oz. vračanjem že uporabljene, a čiste vode v vodonosnik. Takšen način po eni strani zagotavlja dolgoročno vzdržnost vodonosnikov, po drugi pa uporabnikom omogoča, da si znižajo koncesnino. Med ostalimi dejavniki, ki vplivajo na višino koncesnine, sta razlika v temperaturi načrpane in uporabljene vode ter cena toplote, izračunana na podlagi kurilne vrednosti in cene kurilnega olja.

Uredbe bodo podlaga za sklenitev pogodb z uporabniki, ki bodo koncesnino obvezani plačevati z letom 2016. Pri tem bo v letu 2016 znesek znašal 60 odstotkov izračunane koncesnine, v letu 2017 70 odstotkov, v letu 2018 80 odstotkov, v letu 2019 90 odstotkov in od leta 2020 naprej 100 odstotkov izračunane koncesnine. Generani direktor direktorata za vodo in investicije na okoljskem ministrstvu Leon Behin je povedal, da so z uporabniki že izračunali okvirne višine koncesnin, da pa bodo končne vrednosti znane do podpisa pogodb, saj lahko vhodne podatke do takrat še spremenijo. Izpostavil je pomen ureditve koncesij za pomursko-zalski bazen, ki si ga Slovenija deli z Madžarsko in kjer je bil ob omenjeni “zasedenosti” vodonosnikov zaradi velikih rezervacij količin vode omejen gospodarski razvoj. Madžarska je po Behinovih besedah neuradno že soglašala z ureditvijo koncesij za termalno vodo na tem območju.

Ministrstvo se je področje koncesij za vodo odločilo urediti med drugim zaradi evropske direktive, opozoril računskega sodišča, neenakopravnega položaja uporabnikov te vode na trgu ter ureditve področja upravljanja z vodami in spremljanja stanja.