Vlada izboljšala učinkovitost delovanja javnega sektorja

V Državnem zboru danes, v četrtek, 2. junija 2016 poteka izredna seja namenjena razpravi o tem, koliko in kakšne javne dobrine državljani dobimo državljani za plačane davke in prispevke. Največja in najmanjša opozicijska stranka vladi, ob vrsti neupravičenih kritik, predlagata tudi izvajanje ukrepov za učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Predlagane ukrepe je vlada pretežno že izvedla, nekatere pa še izvaja, s ciljem učinkovitejše porabe javnih sredstev. Temu med drugim pritrjuje nedavno objavljena lestvica konkurenčnosti inštituta IMD – ta odraža tudi mnenje 120 slovenskih menedžerjev, ki so v anketi sodelovali in ki izrazito pozitivno ocenjuje izboljšanje vladne učinkovitosti.

V zadnjih letih je prišlo do pomembnih pozitivnih sprememb na številnih področjih, ki vplivajo tudi na boljšo oziroma učinkovitejšo porabo proračunskih sredstev. Z gospodarsko rastjo, spodbujeno z izvozom in državnimi investicijami, se je Slovenija z letom 2014 po razvitosti prenehala oddaljevati od povprečja EU, javnofinančni primanjkljaj pa se je leta 2015 zmanjšal pod 3 % BDP. Z okrevanjem trga dela se je začel izboljševati tudi materialni položaj prebivalstva. Vendar pa je gospodarski napredek še ni tak kot bi si ga želeli, saj je v krizi upadel potencial za gospodarsko rast, s tem pa tudi možnosti za večje izboljšanje blaginje prebivalstva, ki jo še dodatno ogrožajo neugodna demografska gibanja. Vlada zato že pripravlja dodatne strukturne spremembe, ki bodo prednostno usmerjene v dvig produktivnosti in prilagoditev sistemov socialne zaščite staranju prebivalstva. Te spremembe so nujne tudi za nadaljnjo konsolidacijo javnih financ in s tem vzpostavitev stabilnega makroekonomskega okolja kot osnove za nadaljnji vzdržen razvoj.

Vladni ukrepi v finančnem in monetarnem pogledu gredo predvsem v tri smeri: prestrukturiranje bremen javnih dajatev, vključno z obremenitvijo nepremičnega premoženja, katerega cilj je zmanjšati ključne nadpovprečne obremenitve in s tem okrepiti gospodarsko rast. V ta sklop ukrepov sodi znižanje obremenitve dela, kot tistega dejavnika, ki najbolj negativno vpliva na konkurenčnost in obenem predstavlja tudi večjo oviro za nadaljnjo gospodarsko rast. Naslednji pomemben cilj je zmanjšanje administrativnih ovir, s čimer želimo doseči preglednejši, jasnejši in enostavnejši davčni sistem. Tretji segment pa se nanaša na izboljšanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in odpravo anomalij obstoječega sistema.

Urška Ban, predsednica Odbora DZ za finance in monetarno politiko je v zaključku ponovno poudarila: »Sprejem predlaganih priporočil, pa je po našem mnenju popolnoma nepotreben, saj vlada vsebino priporočil v celoti izvaja in jih v skladu s koalicijsko pogodbo tudi nadgrajuje.«