Vlada drugi dan na obisku Savinjske

V sredo, 10. maja 2017, je vlada nadaljevala svoj obisk Savinjske. »Razvojni potencial, ki ga ima savinjska regija zaradi svoje že dosedanje gospodarske razvitosti, strateške lege, obsežne kulturne dediščine in naravnih danosti, je izjemen. Trendi v regiji so pozitivni, turizem, kultura in gospodarstvo pa ji zagotavljajo hiter in dober razvoj«, je predsednik vlade dr. Miro Cerar poudaril po jutranjem delovnem posvetu vlade v Rogaški Slatini.

Kot je poudaril PV Cerar, se dobri obeti za naprej kažejo tudi v trendih zaposlovanja, ki so pozitivni, saj je bilo v letošnjem februarju v regiji kar 11,2 % manj registriranih brezposelnih kot lani, povečalo pa se je tudi število delovnoaktivnega prebivalstva.

Gospodarski razvoj regije udejanjajo uspešne velike gospodarske družbe, vse več pa je tudi srednje velikih in manjših podjetij. Kot je v izjavi medijem poudaril PV Cerar je pomembno gonilo gospodarstva tudi turizem, saj postaja regija s kar sedmimi naravnimi termalnimi zdravilišči čedalje prepoznavnejša in uspešnejša turistična destinacija. Ob zelo uveljavljenem zdraviliškem turizmu se čedalje bolj razvijajo tudi zimski, klimatski, kongresni in sejemski turizem (Rogla, Golte, Celjska koča), na pomenu pa pridobiva tudi izletniški turizem oziroma dnevni turizem, ki je vezan na posamezne dogodke, kulturne, športne in druge prireditve, posebno gostinsko ponudbo, kopališča, sprostitvene programe, seminarje, konference, obisk muzejev in drugo.

Vlada o okoljski problematiki, poplavni varnosti ter infrastrukturnih projektih

Čeprav ima regija dobro izhodišče, je pomembno, da vlada prisluhne lokalnim deležnikom, pomaga, kjer lahko, odpravi kakšne nepotrebne administrativne ovire ali kako drugače, je izpostavil premier. Na današnjem posvetu je bila v središču razprave okoljska problematika, ki je še posebej pereča v okolici Celja, zato ji bo vlada v prihodnjih mesecih namenila prav posebno pozornost. Po besedah dr. Cerarja pa so govorili tudi o ukrepih za izboljšanje poplavne varnosti ter izgradnji tretje razvojne osi.

Tretja razvojna os za okrepitev notranje povezljivosti regije

Dela trenutno najintenzivneje potekajo na severnem delu tretje razvojne osi (A1 – Velenje – Slovenj Gradec). Omenjeni odsek naj bi bil predan prometu leta 2023, dela pa potekajo v skladu z načrtovano dinamiko. Pridobitev gradbenega dovoljenja je predvidena za leto 2018. Kot je pokazala študija, ki jo je izdelal Dars, je na tem območju smiselna izgradnja štiripasovnice. Vlada RS naj bi v naslednjih treh mesecih obravnavala in potrdila Darsov šestletni operativni načrt vlaganj v cestno infrastrukturo, v katerem bo opredeljena tudi dinamika gradnje.

Sicer ima država za investicije v cestno infrastrukturo na območju savinjske regije za letošnje leto načrtovanih nekaj več kot 8 milijonov evrov. Večina sredstev je namenjenih preplastitvi cestišč.
Obnova cest bo pomembno prispevala k izboljšanju prometne varnosti v regiji,  k temu pa bo pripomogla tudi vzpostavitev 18 odsekov daljinskih kolesarskih povezav. Direkcija RS za infrastrukturo ima v ta namen za letos rezervirani nekaj čez 500 tisoč evrov, za leto 2018 pa skoraj dva milijona evrov. Izgradnja kolesarske infrastrukture pomeni nov pospešek tudi turizmu, ki že sicer v regiji predstavlja eno ključnih gospodarskih panog.

Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje

Na področju poplavne varnosti v savinjski regiji je bilo v zadnjih letih, tudi s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, veliko storjenega, s čimer se je pomembno izboljšala tudi kakovost bivanja ljudi na urbanih območjih zgornjega in spodnjega toka Savinje.

Porečje Savinje ima zelo razvito rečno mrežo, ki pa je brez naravnih površinskih zadrževalnikov voda.  Za območje so značilne relativno  pogoste  poplave,  ki  se  izmenjujejo  s  sušnimi  obdobji  ter  pomankanji  vode.  Zaradi  goste poseljenosti dolin oziroma poplavnih območij poplave povzročajo veliko škode, v sušnih obdobjih pa nastopijo težave pri oskrbi z vodo.

V letih 2012-2016 (finančna perspektiva 2013 – 2017) so bili izvedeni številni ukrepi za protipoplavno zaščito najbolj ogroženih urbaniziranih območij v Celju, Vojniku, Laškem in Lučah. Poplavno ogrožene površine se bodo zmanjšale za skoraj 1500 hektarov.

Zaradi izvedenih ukrepov se bo zmanjšala periodičnost poplav ter njihova intenziteta, kar pomeni znatno izboljšanje razvojnih možnosti regije, gospodarskega razvoja, poselitve ter pozitivnega vpliva na kmetijstvo. Pri vseh ukrepih se je upoštevalo temeljno načelo trajnostnega okoljskega razvoja sonaravne gradnje, z izvedbo nadomestnih habitatov pa je bilo poskrbljeno za nujne negradbene ukrepe ohranjanja ekosistemov, ki so nastali na porečju Savinje.

Investicije so obsegala zaščito urbaniziranih območij z največjim škodnim potencialom na porečju Savinje (občine Luče, Vojnik in Laško ter mestna občina Celje). Vrednost sofinanciranja Evropske unije je znašala dobrih 23,4 milijonov evrov, država je prispevala nekaj čez 24,5 milijonov evrov. Vrednost celotne investicije, ki je bila izvedena na območju Celja, pa znaša kar 38,1 milijona evrov.

Potek aktivnosti pri pripravi in pregledu novih vlog za programsko obdobje 2014-2020

Aktivnosti se izvajajo na enajstih projektih, ki so bili določeni kot prednostni, ter na projektih, kjer obveznosti po izvedbi 2. faze projekta izhajajo iz sklepov Evropske komisije o potrditvi velikega projekta v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Ko bo za enajst prednostnih projektov v finančni perspektivi 2014-2020 izdana odločitev o podpori oziroma sklep o potrditvi velikega projekta, bo znan tudi obseg preostalih razpoložljivih pravic porabe sredstev evropske kohezijske politike za projekte s področja odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo za obdobje 2014-2020.

Ozaveščanje in redno vzdrževanje vodotokov

K zmanjšanju tveganja zaradi poplav pripomorejo tudi posredni ukrepi. Sem sodi tudi informiranje, izobraževanje in ozaveščanje o obstoječi poplavni ogroženosti, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor prvič sistematično izvedlo v letu 2015 na prav vseh območjih pomembnega vpliva poplav v Sloveniji in tudi drugje, kjer obstaja poplavna nevarnost. Ključnega pomena pa je tudi zadostno financiranje rednega vzdrževanja vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč.

Vir: vlada.si