Violeta Bulc: Varnost na naših cestah je zame kot evropsko komisarko za promet absolutna prioriteta

Evropska komisija je objavila statistične podatke o varnosti v cestnem prometu za leto 2015. Ti potrjujejo, da so evropske ceste še vedno najvarnejše na svetu kljub nedavni upočasnitvi pri zmanjševanju smrtnih žrtev v cestnem prometu. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je ob tem poudarila, da je to dosežek, na katerega smo lahko ponosni: “V zadnjih desetletjih smo dosegli izjemen in stalen napredek ter rešili na tisoče življenj. Leta 2001 je na evropskih cestah umrlo 54.000 oseb. Danes je število žrtev nižje za več kot polovico, pri čemer je na cestah dvakrat več vozil. Varnost na naših cestah je zame kot evropsko komisarko za promet absolutna prioriteta.”

Dejala je, da vse varnejših cest ne smemo jemati za samoumevne, statistični podatki za leto 2015 so močno svarilo. EU si je leta 2010 zadala ambiciozen cilj, da bo do leta 2020 število smrtnih žrtev na cestah zmanjšala za polovico. Ta cilj, ki ga danes podpira nov globalni cilj trajnostnega razvoja, predstavlja precejšen izziv in zahteva dodatna prizadevanja: “Vsako rešeno življenje je pomembno,” je poudarila komisarka.

Za Slovenijo je bilo najbolj tragično leto 2007, ko je na cestah umrlo 146 ljudi na milijon prebivalcev. Od takrat se je stanje znatno izboljšalo. Leta 2014 seje stopnja umrljivosti z 52 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev zmanjšala na raven povprečja EU. Vendar predhodni podatki za leto 2015, ko je bilo 58 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev; kažejo na II-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom: “Slovenijo zato pozivam, naj si se naprej prizadeva za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in zlasti več pozornosti nameni izpostavljenim udeležencem v cestnem prometu, kot so kolesarji, ki jih je med smrtnimi žrtvami še vedno preveč. Prav tako je nujno treba izboljšati vedenje voznikov, zlasti kar zadeva prekoračitev hitrosti in vožnjo pod vplivom alkohola,” izpostavlja Bulčeva.

Dodala je, da je treba trenutno upočasnitev na ravni EU vzeti resno in ugotoviti vzroke. Med možnimi dejavniki so novi trendi pri vedenju voznikov, kot so odvračanje pozornosti zaradi mobilnih telefonov, urbanizacija, več kolesarjev in staranje prebivalstva, ter pomanjkljivo izvrševanje cestnoprometnih predpisov nacionalnih organov. “Leta 2015 smo lahko tudi prvič ocenili število huje poškodovanih v prometnih nesrečah. Lani je bila na cestah huje poškodovanih več kot 135.000 Evropejcev in vemo, daje bilo med njimi največ izpostavljenih udeležencev, kot so pešci, kolesarji in motoristi ter starejši. Njihova zaščita mora biti prednostna naloga,” pravi komisarka in dodaja, da ko govorimo o zmanjšanju števila smrtnih žrtev in poškodb na evropskih cestah, ne smemo pozabiti, da je prometna varnost deljena odgovornost.

Nacionalni organi so prvi, ki morajo oblikovati nacionalne rešitve in se soočajo z nacionalnimi izzivi glede cestne varnosti. Večina vsakodnevnih ukrepov se izvaja na nacionalni ravni: izvrševanje cestnoprometnih predpisov, razvoj in vzdrževanje infrastrukture pa tudi izobraževanje in kampanje za ozaveščanje. EU k temu prispeva z zakonodajo, kjer obstaja jasna evropska dodana vrednost. Komisarka je dejala, da bodo po zaslugi EU morali biti na primer vsi novi avtomobili opremljeni z napravo, ki v primeru nesreče samodejno pokliče reševalne službe. Z uporabo teh naprav naj bi se odzivni čas skrajšal za do 50 odstotkov, število smrtnih žrtev v Evropi pa zmanjšalo za vsaj 4 odstotke.

Bulčeva je izpostavila, da vsaka smrt ali poškodba na cesti ni samo osebna tragedija, temveč pomeni tudi neuspeh družbe kot celote: “Po ocenah letni stroški zaradi smrtnih žrtev in hudih poškodb na cestah za našo družbo znašajo vsaj 100 milijard evrov, če upoštevamo zdravstveno varstvo, rehabilitacijo, socialno varnost, družbene stroške in materialno škodo. Zato danes države članice, lokalne oblasti in vse deležnike pozivam, naj okrepijo prizadevanja na področju izvrševanja cestnoprometnih predpisov, izobraževanja in kampanj za ozaveščanje. Komisija podpira države članice pri njihovih ukrepih z izmenjavo izkušenj in najboljših praks.”

Poleg tega je komisija v avtomatizaciji in povezljivosti vozil prepoznala velik potencial za izboljšanje varnosti v prihodnje, ne samo za voznike, temveč tudi za druge udeležence v prometu. “Zelo si prizadevamo, da bi vzpostavili ustrezen okvir za uvedbo kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, to je dvosmerne komunikacije med vozili ter med vozili in cesto. Aplikacije bi na primer omogočile, da se vozila opozarjajo neposredno med seboj, denimo pri zaviranju v sili, aliprek infrastrukture, kot je na primer bližnje delo na cesti. Prepričana sem, da bo evropska komisija skupaj z državami članicami kljub novim izzivom, s katerimi se soočamo danes, lahko mobilizirala vse zadevne akterje na vseh ravneh, da bi še naprej izboljševali varnost na evropskih cestah. Skupaj lahko naredimo še več! Slovenijo pozivam, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje varnosti v cestnem prometu,” zaključuje komisarka Violeta Bulc.