V SMC pri ideološkem restavriranju šolskega prostora nismo in ne bomo sodelovali

Poslanke in poslanci SMC na današnji izredni seji Državnega zbora niso podprli predloga novele Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Poslanec in predsednik parlamentarnega odbora za izobraževanje Branislav Rajić je ob tem izpostavil, da v SMC že od leta 2014 poudarjamo, da je javno šolstvo temelj slovenskega izobraževalnega sistema in da je popolno izenačenje financiranja javnih in zasebnih šol nesprejemljivo. A rešitve za nastalo situacijo nikakor ne smemo iskati na račun ustavnega izigravanja.

Ideološko-politične pripetije, ki se druga za drugo vrstijo ob aktualnem poskusu urejanja financiranja zasebnih šol, že dodobra utrujajo, predvsem pa polarizirajo ne le levo in desno parlamentarno hemisfero, temveč tudi državljanke in državljane. In še nekoliko več od tega – v neenak in nepravičen položaj postavljajo otroke. Otroke bogatih ali revnih, nadarjenih ali s posebnimi potrebami pa tudi čisto povprečne otroke, ki jim po naravi stvari »nič ne manjka« in za katere je država dolžna ustvarjati pogoje, da si pridobijo ustrezno izobrazbo. Ne glede na različne zidove šol, za katerimi se vzgajajo in izobražujejo. Še več od tega, država je enim in drugim dala dovoljenje, da svoje poslanstvo opravljajo enako dobro in z enakimi cilji.

Pri tem se v izogib odgovornosti kot neodgovorni politiki sklicujemo na pobalinsko ustavno sodišče, na njegove sodnike in sodnice, na njihove tesne odločitve in še kaj. Skoraj do zadnjega šolarja. Mnogo neresnic, nerazumevanj in zavajanj smo slišali zadnje tedne, še vedno pa nismo sposobni odgovoriti na vprašanje zakaj so strankarske vrednote pomembnejše od vrednot, ki nam jih narekuje ustava?

Če bi ta odgovor imeli, danes ne bi odločali o vetu Državnega sveta in bi predvsem na pravičen in nepristranski način uresničili skoraj neuresničljivo odločbo ustavnega sodišča. To bi bil pravi uspeh, po katerem bi si minister Pikalo zaslužil še vsaj en mandat šolskega ministra. Tako pa se o tem, ali predlagana novela uresničuje ustavno odločbo ne strinjamo, ker se ne strinjamo o odločbi sami in je zato evidentno ne spoštujemo. Ne spoštujemo torej temeljnih ustavnih postulatov, pravne države in načela delitve oblasti. In se s tem celo še hvalimo. Ali smo imeli figo v žepu, ko smo se zavezali, da bomo ustavo spoštovali, tudi kadar bo njen mehanizem odločanja pripeljal do odločitev, s katerimi se ne bomo strinjali?

V poslanski skupini SMC že od leta 2014 naprej, ko je postalo evidentno, da o vprašanju razmerja med javnim in zasebnim na šolskem polju potrebujemo nov družbeni dogovor, poudarjamo, da je javno šolstvo temelj našega izobraževalnega sistema in da je popolno izenačenje financiranja javnih in zasebnih šol nesprejemljivo. In da šolska zakonodaja predvsem krvavo potrebuje dodatne varovalke, ki bodo zasebno šolstvo še naprej razumele kot dopolnitev in bogatitev javnega, ne pa ne kot njegovo nadvlado. A seveda to nikakor ne na račun ustavnega izigravanja. In tukaj se pač razlikujemo od vseh tistih, ki enako glasno opozarjajo, da je slovenska javna šola dobra in kakovostna šola in da je pomembno, da takšna tudi ostane.

Prav tako že od prvega dneva naprej, ko smo bili seznanjeni z vsebino predloga zakona, opozarjamo na njegove ustavno šibke točke. In dodatno še na to, da moti temeljni čut za pravičnost in poštenost – vsaj navidezno, s poslabševanjem trenutnega stanja in ohranjanjem protiustavne ureditve v prehodnem obdobju, pa pravzaprav tudi dejansko. Tega ni moč spregledati in argumentiranih odgovorov na to, zakaj je to pravično pač nismo dobili.

Pravzaprav je že izhodišče zakona, o katerem danes ponovno odločamo, bilo slabo, saj je bil položen v roke ministru, ki je še ne dolgo nazaj bil sveto prepričan, da je že izenačevanje obveznega dela programa javnih in zasebnih šol nesprejemljivo. Težko je potem verjeti v iskren namen uresničitve ustavne odločbe. In ta skepsa se je tekom zakonodajnega postopka več kot potrdila.

V SMC glasov za ustavno sporen zakon nismo dali prvič in jih ne dajemo niti drugič. Pri tako evidentnem ideološkem restavriranju šolskega prostora nismo in ne bomo sodelovali. Še enkrat poudarjamo, da je pravno državo in načeli enakopravnosti ter pravičnosti potrebno spoštovati tudi na račun nestrinjanja z odločitvami ustavnega sodišča in predvsem nestrinjanja na račun ideologije – leve, desne in sredinske.