V SMC podpiramo spremembe insolvenčnega zakona: Poseben poudarek na zaščiti socialno najbolj ogroženih dolžnikih

Poslanci SMC so podprli novelo insolvenčnega zakona, ki uvaja dodatne varovalke, s katerimi se bo nepoštenim dolžnikom v postopku osebnega stečaja preprečil odpust obveznosti in zlorabe postopka osebnega tečaja. Nekaj sprememb je tudi pri prestrukturiranju podjetij v težavah. Da bi dolžniku preprečili skrivanje premoženja, se podaljšuje tudi rok za vložitev tožbe za razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta. Minister Klemenčič je o predlogu poudaril: “V Sloveniji se je namreč v vse preveč primerih vzpostavila praksa, da ljudje vložijo zahtevo za osebni stečaj, nato pa prenesejo svoje premoženje na družinske člane ali povezane osebe. Temu poskuša ta zakon narediti konec.”

Minister je dejal, da gre za razmeroma majhne spremembe zakona: “Njihova rdeča niti je omejiti določene zlorabe, ki zmanjšujejo varnost upnikov ter spodkopavajo pravičnost in pravno državo, zato je pomemben vsak mesec. Ne gre samo za enega ali dva tajkunska primera, ampak jih bo vedno več, če zakon ne bo spremenjen.” Veljavni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju se namreč uporablja od 1. oktobra 2008, ko je bila kot novost v slovensko insolvenčno zakonodajo vnesena tudi možnost osebnega stečaja. Ker pa v zadnjem času prihaja do zlorab tega instituta so spremembe dobrodošle.

Vlada je imela pri pripravi novele zakona pred očmi socialno najbolj ogrožene kategorije dolžnikov, zato je vanjo vgradila tudi skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bo lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, zdaj dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev. Predlog za to mora dati upravitelj. Zakon vsebuje tudi določbo, po kateri se bodo iz stečajne mase prednostno izplačale tudi neizplačane plače delavcev za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka. To je tri mesece več kot doslej. Novost je tudi uvedba generalne klavzule, ki sodišču nalaga, da v vsakem posameznem primeru presoja, ali je odpust obveznosti dovoljen.

Podaljšuje pa se rok za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti – z zdajšnjih šest mesecev vse do konca preizkusnega obdobja. Obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika bo namesto treh dolgo pet let, širi se tudi nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati. Novost glede poenostavljene prisilne poravnave pa je, da bo po novem možna le še za mikro družbe, ne pa več tudi za majhne družbe. Vlada namreč meni, da si majhne družbe lahko privoščijo klasično prisilno poravnavo, možnost poenostavljene prisilne poravnave pa bo ostala za majhne podjetnike.

Poenostavljena prisilna poravnava bo zaradi učinkovitejšega varstva pravic upnikov omejena le na mikro družbe in samostojne podjetnike. Pri tem se bodo neplačane terjatve iz prispevkov in davkov v zadnjem letu dni pred začetkom postopka iz poenostavljene prisilne poravnave izvzele, finančna uprava pa bo tako lahko odobrila obročno poplačilo oz. odložitev plačila teh dolgov.