V SMC podpiramo preiskovalno komisijo o DUTB

Poslanke in poslanci Državnega zbora na današnji seji obravnavajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki bo preiskovala delovanje DUTB ali daljše: komisije za preiskavo za ugotovitev in oceno dejanskega stanja za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma, da so posredno ali neposredno vplivali na domnevno negospodarne ali protipravne odločitve Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., (v nadaljevanju: DUTB) v zvezi s prenosom, upravljanjem in prodajo terjatev bank ali drugega premoženja, drugimi ukrepi iz njene pristojnosti ter upravljanjem družbe, vplivali na odločitve Banke Slovenije, vlade, državnega zbora, drugih državnih organov, ter na odločitve drugih domačih in tujih pravnih oseb, ki so povezane s prenosom, nakupom, prodajo in upravljanjem terjatev bank ali drugega premoženja DUTB.

DUTB, poimenujemo pa jo tudi »slaba banka«, je nastajala v burnih gospodarskih okoliščinah, na prelomu let 2012 in 2013, ko se je kriza s t.i. dvojnim dnom zarezala v vse pore našega življenja. Posledično prav tako burne so bile zato tudi politične okoliščine. Ko se danes ozremo nazaj na dogodke izpred nekaj let, lahko zaključimo, da je bila sanacija slovenskega bančnega sistema izjemno draga, žal mnogo prepozna in tudi netransparentna.

Ustanavljanje slabe banke so spremljala burna nasprotovanja tedanje opozicije, ki je zahtevala celo izvedbo referenduma. Vse zaplete je na koncu presekalo Ustavno sodišče, ki je presodilo, da ima učinkovito delovanje države, še posebej v okoliščinah hude gospodarske krize, prednost pred pravico do referenduma. Kljub temu, da je Alenka Bratušek kot opozicijska poslanka sprva nasprotovala konceptu sanacije bančnega sistema preko slabe banke, pa se je kasneje kot predsednica vlade odločila, da nadaljuje z zastavljeno konsolidacijo javnih financ, privatizacijo in tudi z bančno sanacijo preko DUTB.

Glavna naloga DUTB je bila pomoč sistemskim bankam, ki so imele težave z likvidnostjo in solventnostjo. Tako se je preprečil zlom našega celotnega bančnega sistema, ki ni bil tako daleč. Pri ustanovitvi slabe banke se je zasledovalo 4 ključne cilje: zmanjšati skupne stroške sanacije bančnega sistema, sistem stabilizirati, aktivno upravljati in sodelovati pri prestrukturiranju gospodarstva in koncu odprodati premoženje po najvišji možni ceni, ko se razmere na trgih normalizirajo.

Žal obstajajo sumi, da je bilo pri dosedanjem delovanju slabe banke več negospodarnih in morda celo protipravnih odločitev. Poročila Računskega sodišča in ugotovitve KPK namreč problematizirajo način delovanja slabe banke vse od njene ustanovitve naprej, pa tudi kriminalistične preiskave, vladna poročila, posledične kadrovske menjave in različni medijski zapisi ne pričajo ravno o brezhibnih in poštenih poslovnih praksah DUTB.

Že vlada dr. Mira Cerarja se je na začetku prejšnjega mandata soočila s temi izzivi, zaradi katerih je morala hitro ukrepati. Da bi odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, je razrešila vodstvo DUTB in s spremembo področnega zakona državi kot edini lastnici dala večja pooblastila pri upravljanju, nadzoru in kadrih v DUTB. A očitno tudi ti ukrepi žal niso zadostovali za odpravo vseh tveganj in nepravilnosti.

Največ očitkov o nepreglednem poslovanju vzbuja ravno področje (pre)prodaje premoženja, predvsem gre za terjatve in nepremičnine. Obstajajo sumi, da so bili nekateri izbrani kupci hkrati tudi prvotni dolžniki ali z njimi tesno povezane osebe. Na ta način so dobili priložnost svoje prej obremenjeno premoženje odkupiti nazaj po močno diskontiranih vrednostih, razliko pa smo plačali vsi davkoplačevalci.

»Takšne prakse se enostavno ne bi smele dogajati! Sanacija bančnega sistema je bila predraga, da bi se kdorkoli lahko tako igral z našim denarjem!« je v predstavitvi stališča poslanske skupine SMC poudarila poslanka Monika Gregorčič.

Nekaj dejstev in številk o dimenziji problema:
– slabe terjatve in naložbe so bile na DUTB prenesene iz 4 glavnih poslovnih bank v težavah: NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje,
– skupna bruto vrednost prenesenih slabih terjatev in naložb, je bila skoraj 5 mld EUR, njihova prenosna vrednost pa 1,6 mld EUR (povprečen diskont je znašal kar 68%),
– še dodatnih skoraj 300 mio EUR so znašali še celotni stroški odkupa terjatev, sanacije in pripojitve Probanke in Factor banke.

Monika Gregorčič:

V poslanski skupini SMC zato upravičeno pričakujemo, da bo ta parlamentarna preiskava raziskala vse okoliščine in morebitne dvome:
– o načinu oblikovanja slabe banke,
– o prenosu slabih terjatev in naložb,
– o pripojitvi Factor banke in Probanke,
– o upravljanju slabe banke
– da bo ugotovila, ali delovanje DUTB predstavlja sistemsko tveganje za nadaljevanje in celo poglabljanje bančne luknje.

Aktualni vladi oziroma pristojnemu ministru za finance predlagamo tudi, da neodvisno od poteka te parlamentarne preiskave dosledno in aktivno izvaja nadzor nad delovanjem DUTB ter zagotovi ukrepe, da bo poslovanje slabe banke bolj transparentno, učinkovito, gospodarno in pošteno.

“V poslanski skupini SMC bomo, v imenu vseh davkoplačevalcev, ki smo sanirali naš bančni sistem, vztrajali in zahtevali, da bo slaba banka do konca mandata izpolnila svojo zakonsko naloženo nalogo in da bo gospodarno ravnala z javnim denarjem, ki ga je prejela za to, da bo bančni sistem sanirala in nato ta sredstva v kar največji možni meri tudi povrnila nazaj proračun, torej: da bo delovala v interesu vseh naših državljanov, ne le peščice privilegiranih!”