V SMC podpiramo novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih

Državni zbor danes obravnava novelo Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost in hkrati vpeljuje dodatne vzpodbude za zaposlovanje. Stališče poslanske skupine SMC je na seji predstavila poslanka Janja Sluga.

»V Stranki modernega centra menimo, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Denarna socialna pomoč je v sistemu socialnega varstva prepoznana kot začasen ukrep, namenjen preživetju, ter za premostitev socialne ogroženosti, ko se posameznik znajde v takšni situaciji, na katero ne more vplivati. In temeljno načelo, ki ti dejstvi zaobjema, je, da upravičenec do denarne socialne pomoči ne more biti v ugodnejšem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom. In zaradi tega prvi nikakor ni »brezdelja poln lenuh« – če bi država posvojila takšno percepcijo, denarne socialne pomoči najbrž sploh ne bi podeljevala. In za njo na leto ne bi namenjala dobrih 270 milijonov evrov. In je ne dolgo nazaj ne bi dvignila na 402 evra,« je dejala v svojem nagovoru kolegicam in kolegom.

Po mnenju SMC ti temeljni postulati v obstoječem sistemu socialne varnosti žal več ne najdejo svojega pravega mesta. Na to nas povsem nepristransko opozarjajo številke in naslednja dejstva: že 91.000 državljank in državljanov prejema denarno socialno pomoč. V zadnjem letu in pol je število upravičencev naraslo za dobrih 14 tisoč. V primerjavi z leti največje gospodarske in socialne krize je to število naraslo celo za dobrih 30 tisoč. Zaskrbljujoče je, da v Republiki Sloveniji skoraj 40.000 ljudi denarno socialno pomoč prejema dolgotrajno in da je skoraj takšno tudi število dolgotrajno brezposelnih oseb. Če je bilo naraščanje teh številk razumljivo v obdobju krize, danes temu ni tako. Naj k temu dodamo še, da je razkorak med minimalno plačo in minimalnim osebnim dohodkom preprosto premajhen. Cilj socialne politike mora biti ohranjanje razlike med njima, saj se drugače past neaktivnosti poglablja, ljudje pa razvijejo strategije preživetja na socialnih transferjih. Ker se delo preprosto več ne splača. Dokler se v naši državi ob rekordnih številkah zaposlenosti vztrajno povečuje število prejemnikov denarne socialne pomoči, še posebej dolgotrajnih, delamo na področju sociale nekaj zelo narobe.

A ko se želi to urediti sistemsko, volja postane plaha ptica. In to tudi takrat, ko država za denarno socialno pomoč namenja 125 milijonov eur več kot v času največje krize in debelo 1,2 milijardo za celoten obseg socialnih transferjev. In to tudi takrat, ko se zviša minimalna plača; ko se za 30 % ohrani višja denarna socialna pomoč; ko se sprostijo še zadnji varčevalni ukrepi za otroke, za družine in dodatno še takrat, ko čisto sveži podatki pokažejo, da je v Sloveniji delež otrok pod pragom tveganja revščine med nižjimi v Evropski uniji, njihova izpostavljenost tveganju socialne izključenosti pa celo najnižja. In po vsem tem smo še vedno okarakterizirani kot ubijalci socialne države.

Dodatek za delovno aktivnost trenutno deluje kot stimulacija za neaktivnost, čeprav bi njegova funkcija morala biti ravno obratna. Žal prihaja do nevarnih situacij, ko posamezniki delajo vsak dan 5 ur prostovoljno in ob tem prejemajo dodatek za delovno aktivnost v višini 100 evrov. To pomeni, da s svojo aktivnostjo zaslužijo 1 evro na uro in pri tem niso vključeni v nobeno socialno zavarovanje. Spoštovani, to je prava nevarnost tveganja revščine v starosti in to so te navidezne zaposlitve in aktivacijski dodatki, ki sicer posameznika na kratek rok opolnomočijo, vendar mu dolgoročno prinašajo več škode kot koristi. A ni mnogo bolje in pravičneje, da se takšne ljudi opolnomoči za vstop na realen trg dela, za njihovo vključenost v socialna zavarovanja ter dostojno plačilo za opravljeno delo? Le tako si bodo lahko zagotavljali ustrezen nivo njihove lastne socialne varnosti. In ravno ta vprašanja naslavlja današnja novela, ki ukinitev dodatka za delovno aktivnost nadomešča s tem, da plačilo iz naslova aktivne politike zaposlovanja ne bo več vplivalo na višino prejete denarne socialne pomoči.

»Kot družba se bomo preprosto morali odločiti ali bomo v prihodnje spodbujali zaposlovanje ter vključevanje ljudi v primarna socialna zavarovanja in na ta način omogočali njihovo socialno varnost. Ali pa bomo še naprej vztrajali v začaranem krogu dolgotrajnih denarnih socialnih pomoči in navideznih zaposlitev, ki na dolgi rok vodijo v še večjo revščino in poglabljanje socialne izključenosti. Kakšna prihodnost čaka brezposelne osebe, ko bodo dopolnile 65 let in ne bodo imele dovolj pokojninske dobe za pridobitev pokojnine? Ker jim država pravzaprav ni dala možnosti, da poskrbijo zase in svojo socialno varnost – pa bi to vsekakor morala narediti. Kakšna prihodnost čaka njihove otroke, ko bodo morali preživljati svoje starše in sorodnike, ker ti ne bodo imeli dovolj sredstev za preživetje?« se je vprašala poslanka Sluga.

V poslanski skupini SMC si takšne prihodnosti in takšnega sistema socialnega varstva in socialne države ne želimo, zato bomo današnji predlog zakona, ki vse te vidike razumno naslavlja, tudi soglasno podprli.