Tedenski pregled – Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič – 15. do 21.2.

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič si je na ponedeljkovi 61. izredni seji pripel zlato pentljo – simbol mednarodnega dne otroškega raka. Na seji Ustavne komisije je podprl nadaljevanje postopka za dopolnitev Ustave RS z vpisom slovenskega znakovnega jezika. V video pogovoru si je s predsednico parlamenta Kraljevine Norveške izmenjal izkušnje delovanja parlamentov v času pandemije, udeležil pa se je tudi slovesnosti ob 30. obletnici razglasitve ustavnega amandmaja.

 

Foto: Barbara Žejavac

 

V ponedeljek, 15. februarja, je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič vodil 61. izredno sejo Državnega zbora o predlogu konstruktivne nezaupnice obstoječi vladi. V skoraj 11-urni razpravi so koalicijske in opozicijske poslanske skupine podale svojo oceno dela vlade. Na tajnem glasovanju za novega mandatarja kandidat koalicije »KUL« Karel Erjavec ni prejel zadostne podpore poslancev. Prevzetih je bilo 53 glasovnic, šest jih je bilo neveljavnih. Erjavca je podprlo 40 poslancev, sedem jih je glasovalo proti.
V senci političnih bojev pa mnogi otroci vsak dan bijejo boj z zahrbtno boleznijo. In ker smo ravno 15. februarja obeleževali mednarodni dan otroškega raka, si je predsednik Zorčič ta dan pripel zlato pentljico in s tem simbolno podprl Junake 3. nadstropja, male onkološke bolnike ljubljanske Pediatrične klinike.

V torek, 16. februarja, je Državni zbor zasedal na 60. izredni seji. Na dnevnem redu sta bila dva pomembna volilna zakona, in sicer spremembe Zakona o volitvah v Državni zbor in spremembe Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev. Oba predloga zakona sta prejela zadostno podporo poslank in poslancev. Z izglasovanjem popravkov zakona o določitvi volilnih enot je Državni zbor odpravil ugotovljeno neustavnost v primeru velikosti volilnih okrajev.

Predsednik Zorčič se je v sredo, 17. februarja, udeležil seje Ustavne komisije Državnega zbora, na kateri je bil soglasno podprt predlog za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave Republike Slovenije z 62. a členom. Ta predvideva svobodno uporabo in razvoj slovenskega znakovnega jezika (SZJ), to je avtohtonega jezika gluhe manjšine, in jezika gluhoslepih. Komisija je izrazila konsenz glede čim hitrejšega sprejetja ustavne dopolnitve, pri čemer je predsednik Državnega zbora zagotovil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da do ustavne spremembe pride čim prej. S tem bi Slovenija postala peta država Evropske unije (poleg Avstrije, Finske, Madžarske in Portugalske) z znakovnim jezikom v najvišjem pravnem aktu države.

V četrtek, 18. februarja, se je predsednik državnega zbora preko video konference srečal s predsednico parlamenta Kraljevine Norveške Tone Wilhelmsen Trøen. Sogovornika sta na svojem prvem srečanju uvodoma ocenila, da imata državi zelo dobre in prijateljske odnose, obe pa delita velik interes tudi za nordijske športe. Predsednik Zorčič je kot dobro prakso sodelovanja parlamentov omenil parlamentarne skupine prijateljstva in podal pobudo za vzpostavitev skupine prijateljstva s Slovenijo v norveškem parlamentu. Sogovornika sta si izmenjala izkušnje delovanja parlamentov v okoliščinah pandemije covid-19, spregovorila pa sta tudi o drugih temah skupnega interesa, kot so izzivi starajoče se družbe, vloga otrok in mladih v demokraciji ter enakost spolov. Predsednik je sogovornici predstavil že utečeni projekt otroškega parlamenta v državnem zboru in predstavil načrt vzpostavitve projekta Aktivno državljanstvo. »Otroci so naša prihodnost in njihova mnenja ter stališča morajo biti slišana ter upoštevana«, je še dejal Zorčič.

Predsednik Državnega zbora se je na povabilo predsednika države Boruta Pahorja v soboto, 20. februarja, udeležil počastitve 30. obletnice razglasitve ustavnega amandmaja XCIX k Ustavi Republike Slovenije. S tem osamosvojitvenim aktom je Slovenija 20. februarja 1991 izstopila iz pravnega reda tedanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije.