Teden v znamenju pomembnih obletnic 

Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič je v torek, 6. maja 2020 gostoval v oddaji Odkrito na Televiziji Slovenija, kjer je spregovoril o delu državnega zbora v času epidemije koronavirusa. Poudaril je, da so v tem času v državnem zboru bili sprejeti številni zakoni namenjeni obvladovanju posledic epidemije koronavirusa. Način dela je sicer moral prilagoditi tudi državni zbor. Za morebitne prihodnje primere takšnih situacij, ko s sprejetjem odločitev ne bi bilo mogoče odlašati in ko bi izvedba seje z osebno navzočimi poslanci predstavljala tveganje za zdravje in varnost poslancev, je z zadnjo spremembo poslovnika, pripravljeno na pobudo predsednika, bila tako omogočena tudi izvedba seje na daljavo.

Soočanje z epidemijo bo sicer zaznamovalo delo državnega zbora tudi v prihodnje. Teden sta tako predvsem zaznamovali vloženi zahtevi za odreditev preiskovalnih komisij, ki naj bi preiskale nabave zaščitne opreme. Ker dve preiskovalni komisiji na enako temo ne moreta biti ustanovljeni, je predsednik poudaril, da bo zakonodajno pravna služba državnega zbora ugotovila ali je mogoče del ene preiskave speljati ločeno oziroma ali sta možni dve preiskavi ali pa se toliko pokrivata, da bo potrebno formirati eno preiskovalno komisijo.

Teden se je zaključil slovesno, saj te prve dni maja obeležujemo pomembne zgodovinske mejnike naše države in tudi širše. Predsednik Državnega zbora je ob 30. obletnici ustanovnega zasedanja večstrankarske Skupščine Republike Slovenije v petek, 8. maja 2020, tako sprejel tedanja predsednika Družbenopolitičnega zbora dr. Ludvika Toplaka in Zbora občin mag. Iva Bizjaka. Na sprejem je predsednik Državnega zbora povabil tudi tedanjega predsednika Zbora združenega dela Jožeta Zupančiča, vendar se je opravičil. V pogovoru s predsednikom Državnega zbora sta tedanja predsednika zborov obudila spomin na dogajanje 7., 8. in 9. maja 1990, ko so se na ločenih konstitutivnih sejah vseh treh zborov, Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Predsednik Državnega zbora je v zaključku pogovora dejal, da nas različnost bogati, vendar pa je odgovornost politike, da ob pomembnih trenutkih oz. dogodkih, stopi skupaj.

9. maja smo obeležili še eno pomembno obletnico. Predsednik v poslanici poudaril, da se 9. maja, ko praznujemo dan Evrope in dan zmage, spominjamo dogodkov, ki so privedli do konca uničujoče druge svetovne vojne in postavili temelje širšega mednacionalnega evropskega sodelovanja, povezovanja, miru in blaginje. Druga svetovna vojna je v svoje kolesje potegnila domala ves svet in za seboj pustila popolno opustošenje, zato je bila želja po sodelovanju, kot antipodu vojskovanja, močnejša kot kdajkoli prej. V tem duhu je francoski zunanji minister Robert Schuman, 9. maja 1950 predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, kar danes poznamo pod imenom Evropska unija. Predsednik je poslanico zaključil z mislijo, da je Evropska unija velik in optimističen projekt, v katerega moramo danes Evropejke in Evropejci še toliko bolj verjeti. Iskanje skupnih rešitev, ki bodo v duhu solidarnosti, sočutja in razumevanja, rešitev, v katerih ne bo prostora za sebične nacionalne interese, bo zatorej odločilno vplivalo na prihodnost tega zgodovinskega projekta evropskega povezovanja.