Svetniška skupina SMC v Velenju je podala pobudo, da občini Velenje in Šoštanj pristopita k evropski iniciativi Zero Waste – brez odpadkov

Svetniška skupina SMC v Velenju je včeraj z organizacijo okrogle mize “Zero Waste” oz. “Brez odpadkov” pričela z oblikovanjem pobude o priključitvi Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj h gibanju Zero Waste. »Brez odpadkov« je gibanje, ki premika družbene procese k zmanjševanju nastajanja odpadkov, preprečevanju njihovega odlaganja in sežiga. V Sloveniji se je temu nacionalnemu projektu pridružilo že 6 občin, med drugim tudi Ljubljana, ki je s tem postala prva evropska prestolnica na poti k Zero Waste. Na okrogli mizi so skupaj z vsemi akterji, ki delujejo na področju ravnanja z odpadki iskali rešitve, reševali problem in odgovarjali na vprašanja o učinkovitem ravnanju z odpadki.

Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja je podala podrobnostmi o tem kaj “Zero Waste” je. Kot izhodišče za pridružitev mreži lokalnih skupnosti na poti do Zero Waste mora občina sprejeti Zero Waste zavezo, ki vključuje zbiranje odpadkov od vrat do vrat ter poskuša implementirati princip »plačaj, kolikor odložiš«. Imenovati je potrebno Zero Waste odbor, ki vključuje predstavnike lokalne skupnosti, strokovnjake s področja ravnanja z odpadki, civilne družbe (NVO) in nacionalne ZW organizacije. Ta odbor izvaja nadzor nad implementacijo strategije in izdeluje oceno pomembnejših korakov.

Poslanec Saša Tabaković se dogodka žal ni mogel udeležiti, je pa posnel izjavo na to temo, ki je bila predvajana vsem zbranim.

Cilji strategije ravnanja z odpadki morajo biti opredeljeni za srednjeročno (10 let) in dolgoročno obdobje (20let) in morajo biti usmerjeni v neprestano zniževanje količin odpadkov, namenjenih v odstranjevanje. Zero Waste zavezo sprejme pristojni organ občine (občinski svet). Vsebino zaveze najprej preveri nacionalna Zero Waste organizacija, ki lokalno skupnost predlaga Evropski Zero Waste organizaciji inšele z njenim dovoljenjem se občina v javnosti lahko deklarira kot Zero Waste občina.

Temeljne principe: zbiranje odpadkov od vrat do vrat, plačaj, kolikor odložiš in krožnega gospodarstva brez termične izrabe odpadkov je z vidika Strategije ravnanja z odpadki v Sloveniji pojasnila Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, stanje v lokalni skupnosti pa so opisali Mirjam Britovšek z Mestne občine Velenje, Alenka Centrih Ocepek iz družbe Pup Saubermacher ter Slavko Marš iz podjetja Simbio. Izkušnje občine Vrhnika, ki je med prvimi pristopila h konceptu Zero Waste in dosega v slovenskem prostoru najboljše rezultate v ločenem zbiranju odpadkov je predstavil Jernej FEFER, pri čemer je poudaril potrebo po stalni komunikaciji z lokalnim prebivalstvom in vključevanjem okoljskih vsebin že v šole in vrtce.

Pri preprečevanju nastajanja odpadkov pa so razpravljalci izpostavili pomembno vlogo Centrov ponovne uporabe. Kot primer dobre prakse pri obdelavi gospodinjskih odpadkov je Tanja Skaza iz podjetja Plastika Skaza predstavila projekt kompostiranja v gospodinjstvih, ki uspešno poteka v nekaj hrvaških občinah z uporabo njihovega izdelka Organko in podala predlog, da se projekt implementira tudi v slovenskih gospodinjstvih.