Stališče poslanske skupine SMC o Vmesnem poročilu o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije

Stališče PS SMC je na 19. Redni seji Državnega zbora, 10.07.2020, predstavila poslanka Mojca Žnidarič.

“Preiskovalna komisija je bila odrejena decembra 2018 in vmesno poročilo, ki ga obravnavamo danes, se osredotoča na delo preiskovalne komisije na področju programa otroške kardiologije. Sama odreditev preiskovalne komisije je bila bolj kot ne vprašanje časa.

O kaotičnem stanju na programu otroške kardiologije namreč že kar nekaj let poročajo mediji, zaskrbljujoče razmere pa so večkrat tudi že zavzele pomembno vlogo na političnem parketu.

V poslanski skupini SMC bomo glasovali proti zaključnim skupnim ugotovitvam, prav tako ne bomo podprli predlaganih sklepov.

Kot članica preiskovalne komisije sem zaradi nestrinjanja z zaključnimi skupnimi ugotovitvami predložila tudi ločeno mnenje, v katerem je nestrinjanje podrobneje pojasnjeno.

Če se lahko strinjamo s tem, da sta nekdanja ministrica za zdravje, Milojka Kolar Celarc in njena državna sekretarka dr. Ana Medved, objektivno politično odgovorni za nastalo situacijo, pa nikakor ne moremo trditi, da sta za svoje delo kazensko in subjektivno odgovorni – kakor je izhajalo iz osnutka vmesnega poročila. Takšna politična odgovornost je namreč povezana z vrednotenjem njunega dela kot nosilk javnih funkcij.

Tako kot v ločenem mnenju, bi želela tudi zdaj opozoriti, da preiskovalna komisija brez tega, da bi raziskala in ugotovila dejansko stanje, ne more sprejeti političnih in pravnih odločitev.

Na podlagi opravljenih zaslišanj lahko zaključimo, da lahko krivdo za neuspelo reševanje problematike izvajanja programa otroške kardiologije pripišemo: zdravnikom v programu, vodjem in predstojnikom oddelkov in klinik, vodstvu UKC, strokovnemu svetu UKC, Svetu zavoda UKC, Zdravniški zbornici Slovenije, Zdravstvenemu svetu in šele na koncu Ministrstvu za zdravje – to je v svojem ločenem mnenju priznala tudi tedanja predsednica preiskovalne komisije Jelka Godec.

V času ministrovanja Milojke Kolar Celarc pa bi očitno moralo biti najbolj odgovorno Ministrstvo za zdravje, šele nato pa vsi ostali. Namesto da bi ji priznali, da je kot odgovorna nosilka javne funkcije, poskusila rešiti problematiko na področju otroške kardiologije, ji to nekateri celo očitajo.

Žal tudi njej ni uspelo razrešiti več kot 10 let trajajoče agonije in zato je, kot takratna ministrica, objektivno politično odgovorna.

Se pa sprašujemo kje so vsi ostali, ki so dejansko odgovorni za to, da se je nevzdržno stanje ohranjalo vse od leta 2007?

Kje so vse vlade in vsi ministri do Milojke Kolar Celarc? Kje so vsi generalni direktorji in strokovni direktorji UKC Ljubljana do leta 2016?

Kje so vsi predstojniki klinik in oddelkov in kje so vsi zdravniki?

To so pravi krivci za to, da je Slovenija v strahu čakala na to, kaj se bo dogajalo z malimi pacienti, ki so nujno potrebovali otroškega srčnega kardiokirurga.

Prizadevanja nekdanje ministrice in odločitev Vlade, da ustanovi NIOSB, so bila dobra. To so potrdile tudi nekatere priče: bivši predsednik Zdravniške zbornice, bivši strokovni direktorici UKC Ljubljana, bivši minister Fakin, otroški kardiovaskularni kirurg. To veliko pove.

Odločitev takratne vlade je bila, v danih razmerah prava, kar potrjuje tudi dejstvo, da je strokovni svet UKC Ljubljana, septembra prejšnjega leta, podal soglasje k ustanovitvi Klinike za srce.

Decembra 2019 pa je ustanovitev takšne klinike soglasno podprl tudi sam Svet UKC Ljubljana.

Zato so očitki, da je bila ustanovitev NIOSB PIAR poteza SMC, neosnovani in žaljivi do tistih, ki so imeli iskren namen pomagati.

V SMC si zavoljo kakovostne in varne oskrbe vseh slovenskih pacientov, zlasti otrok želimo, da UKC-ju preko Klinike za srce, uspe rešiti probleme na področju otroške kardiologije – če tudi niso imeli dovolj volje in interesa za sodelovanje in podporo NIOSB.

V SMC smo že od samega začetka pozdravljali ustanovitev preiskovalne komisije, pri njenem delu smo tudi aktivno sodelovali.

Naša želja je bila, da z delom komisije pridemo do epiloga zgodb, ki so dodobra zaznamovale naš zdravstveni sistem, ter so občutljive in pretresljive.

Dejstvo je, da so se v okviru izvajanja programa otroške kardiologije dogajale slabe prakse. V SMC nismo in nimamo nobenega namena, še manj pa razloga, da bi njihovo razkritje ovirali.

Naš cilj pri sodelovanju v preiskovalni komisiji je bil preprost – ugotoviti dejansko stanje in kdo je za takšno stanje odgovoren.

Sporočilo, ki ga je dalo izjemno delo preiskovalne komisije je jasno – k razrešitvi problema zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, je tudi v nadalje treba pristopiti z vso resnostjo.

Ob tem pa pristojni organi, pri tem ne smejo mimo preteklih dogodkov, ki so program otroške kardiologije pripeljali do točke, ki Sloveniji ni in nikoli ne bo v ponos.

Pričakujemo pa, da se ugotovitve pristojnih organov, v nobenem primeru ne bodo izrabile za medijski linč in posledičen političen konstrukt.”