Stabilnejše in bolj pravično financiranje glavnega mesta

S spremembami in dopolnitvami Zakona o glavnem mestu, bo Ljubljana, kot glavno mesto Republike Slovenije in upravno središče, dobilo višje prihodke za financiranje dejavnosti glavnega mesta in z novim načinom obračunavanja prihodkov, tudi bolj stabilno financiranje.

»Pričujoča sprememba Zakona o glavnem mestu RS je odgovor na več let trajajoče posege v proračunske prihodke glavnega mesta z naslova dohodnine in dejstvo, da so bili ti posegi slabo argumentirani ter nesorazmerni v primerjavi s tem, kar so v istem obdobju doživljale vse druge občine,« je uvodoma ob prvem branju Zakona poudaril poslanec dr. Dragan Matić.

Dodal je: »Četudi je bila večina rezov v prihodke Mestne občine Ljubljana od leta 2007 pojasnjenih kot varčevalni ukrep in neobhodna poteza preteklih vlad, se ni dalo ogniti občutku, da je šlo za politična obračunavanja z mestno oblastjo. In je šlo pri vsem za igro moči, v kateri smo na koncu izgubljali vsi po malem, zlasti pa ljudje, ki so v Ljubljani našli svoj dom.«

Zakon o glavnem mestu RS, ki je bil sprejet leta 2004, torej pred 13-timi leti, je podlaga za ureditev razmerij in sodelovanje državnih organov in organov mestne občine Ljubljana pri izvajanju nalog iz njihovih pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje nalog, pomembnih za razvoj glavnega mesta države in urejanje pogojev za delovanje državnih organov in organizacij ter predstavništev.

To pomeni, da je Ljubljana kot glavno mesto bolj obremenjena od drugih mestnih občin, saj stroški Ljubljane za izvajanje občinskih nalog presegajo povprečne stroške za iste namene v drugih mestnih občinah.

Predlog spreminja določanje deleža dohodnine, ki bo za posamezno proračunsko leto pripadal Mestni občini Ljubljana kot glavnemu mestu, ki ne bo smel biti nižji od 0,60 odstotka in ne višji od 0,80 odstotka.

Mestna občina Ljubljana bo tako prvič po letu 2013 ponovno prejela več kot 10 milijonov evrov na račun obveznosti, ki jih ima kot prestolnica.