Sprememba Zakona o delavcih v državnih organih

S spremembo Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO) predlagatelji zakona iz vrst poslanskih skupin SMC (s prvopodpisano poslanko Matejo Udovč), LMŠ in SD želimo odpraviti neenakopraven položaj zaposlenih v državnih organih, ki imajo otroke do 15. leta starosti. Trenutna ureditev namreč uslužbence v javnem sektorju, ki imajo otroke, obravnava različno, in sicer glede na to, kje so zaposleni oziroma kdo je njihov delodajalec.

Manjši del uslužbencev javnega sektorja se obravnava na podlagi ZDDO: ti imajo pravico do dodatnega enega dne dopusta za vsakega otroka do 10. leta starosti pa še to zgolj, če ne presežejo določene kvote 3 dni. Za zaposlene v državni upravi oziroma na ministrstvih, v policiji, občinah ipd. velja ureditev po 38. členu ZDDO, ki določa, da ima delavec pravico do povečanja dopusta za največ 3 dni, dodatni dan za otroka v starosti do 10 let pa se všteva v to kvoto, ne glede na število otrok in ne glede na ostale kriterije, na podlagi katerih je javni uslužbenec upravičen do koriščenja teh 3 dni. Drugi, največji del javnih uslužbencev pa se obravnava na podlagi kolektivni pogodb, raznih pravilnikov ipd., ki bodisi povzemajo to pravico kot je določena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR) – delavec ima pravico do dodatnega enega dne dopusta za vsakega otroka do 15. leta starosti in ni omejena z nobeno kvoto – ali pa celo določajo dodatne dni dopusta za skrb za otroke (npr. 2 dni). V praksi zato prihaja do nerazumnega razlikovanja na enakih delovnih mestih v javnem sektorju, ko imajo npr. računovodje, snažilke ipd., ki so zaposleni na ministrstvu, pravico do enega dne dopusta za otroka do 10. leta starosti (če seveda že niso izpolnili kvote 3 dni), taisti zaposleni v vrtcu, šoli, muzeju ipd. pa najmanj en dan za otroka do 15. leta starosti (brez kakršne koli omejitve oziroma kvot).

Cilj predlagane spremembe in dopolnitve zakona je torej zagotoviti enakost oziroma enakopraven položaj vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki imajo oziroma skrbijo za otroke do 15. leta starosti. Novela zakona torej ne prinaša dodatnih ugodnosti za javne uslužbence, ampak zgolj izenačuje njihov položaj, saj slednjo pravico dosledno povzema po ureditvi v ZDR, ki določa, da se ”Delavcu letni dopust poveča za en dan za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti”. Poleg tega pa novela zakona po zgledu ureditve v ZDR določa tudi, da imajo pravico do dodatnega dopusta vsi invalidi, ne zgolj delovni invalidi. Javnim uslužbencem, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke pa se lajša dokazovanje upravičenosti, saj jim ne bo treba dodatno pridobivati različnih strokovnih mnenj o njihovi invalidnosti, ampak bodo slednje lahko dokazovali že z odločbo Centra za socialno delo.

Novela zakona je bila oblikovana tudi v sodelovanju in ob podpori Sindikata državnih organov Slovenije, obeh policijskih sindikatov, Sindikata Pergam, vojaškega sindikata, sindikata v Državnem zboru in drugih.

Glede na to, da se z novelo zakona rešujejo pravice iz delovnega razmerja in da slednja odpravlja neenakopraven položaj staršev, ki so zaposleni v državnih organih ter jim omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja oziroma karseda največjo skrb za otroke, smo predlagatelji prepričani, da jo bodo podprli tudi preostali poslanci.