Sprejeto končno poročilo preiskovalne komisije Državnega zbora, ki je preiskovala sume pranja denarja v NLB in NKBM

Poslanci so na današnji 65. izredni seji Državnega zbora potrdili končno poročilo Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v NLB d.d. ter domnevnega pranja denarja v Novi KBM d.d.

Predsednik preiskovalne komisije Jani Möderndorfer je izrazil zadovoljstvo, »da je komisija sedem let po aferi Farrokh in z njim povezanih gospodarskih subjektov uspela razčistiti sumljive transakcije, ki so potekale preko NLB.«  Komisija je namreč ugotovila, da so za dopustitev tega dejanja odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanji minister za finance France Križanič in nekdanji minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor. »Sistem nadzora je torej po ugotovitvah komisije odpovedal« je izpostavil Möderndorfer. Kot je v razpravi izpostavil poslanec Saša Tabaković, »se vse, kar je šlo narobe, marsikje dotika predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedali SD ali SDS. Ali bo to postalo družbeno sprejemljivo oz. stvar preteklosti, je stvar tistih, ki bodo tem ugotovitvam dali sodni epilog,« je še dodal.

Preiskovalna komisija je na podlagi pridobljenega dokaznega gradiva ocenila, da se je v NLB zgodila iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države in da ne gre za posameznika, ki je poskušal izvajati iranski plačilni promet s tujino, ampak da je bil  Iraj Farrokzadeh del sheme transakcij iranskih državnih bank preko Slovenije oziroma NLB. Primer Farrokh, kot je ugotovila preiskovalna komisija, pa še zdaleč ni bil prvi primer sodelovanja med Slovenijo in Iranom pri preboju embarga zoper Iran in tudi primeri naj ne bi bili vezani samo na nezakonit izvoz vojaške tehnologije, temveč tudi na tri preboje embarga preko slovenskega bančnega sistema. Dva preboja sta bila realizirana, en pa je bil ustavljen.

Rezultati preiskovalne komisije se kažejo v sledečih dejanjih oziroma posledicah:

  1. Sedanja ministrica za notranje zadeve je že izvedla notranji nadzor policije v zvezi z vodenjem primera Farrokh, na podlagi ugotovitev pa je policija že dobila nove usmeritve za svoje delo, poleg tega pa je zaradi načina obravnave oziroma vodenja postopka MNZ zoper nekatere policiste, ki so vodili primer, podalo prijave Specializiranemu državnemu tožilstvu.
  1. Banka Slovenije je izvedla notranjo revizijo vodenja nadzora v NLB in vodenja prekrškovnega postopka in bo na podlagi ugotovitev okrepila operativni nadzor na področju PPDFT.
  1. NLB ima danes zgledno urejeno področje PPDFT s kompetentnimi nadzorniki oziroma pooblaščenci in korporativnega upravljanja s kompetentnimi organi vodenja in nadzora.
  1. Na podlagi bistvenih ugotovitev te parlamentarne preiskave bo preiskovalna komisija vladi predlagala, da pristopi k izgradnji učinkovitega obveščevalno-varnostnega sistema, ki se bo tudi s protiobveščevalnimi pristojnostmi sposoben odzivati na sodobne varnostne grožnje in ki bo sposoben zagotavljati oziroma zaščititi strateške interese države na gospodarskem oziroma finančnem področju.

Parlamentarna komisija je preiskavo končala v primeru pranja iranskega denarja v NLB, medtem, ko je za preiskave v zadevi domnevnega pranja denarja NKBM predlagala, da jo novi Državni zbor ponovno uvede in jo nadaljuje tam, kjer je svojo delo preiskovalna komisija zaradi pomanjkanja časa morala prekiniti. Predvsem, kot je izpostavlja Möderndorfer, bi bilo potrebno raziskati vlogo nekdanjega predsednika uprave NKBM Aleša Hauca, ki se je dvakrat izognil pričanju in pa primer državljanke BiH Dijane Đuđić, znane iz posojilne zgodbe stranki SDS.