Zakon o mednarodni zaščiti sprejet: gre za pomembni korak k oblikovanju enotne evropske azilne zakonodaje

Državni zbor je zaključil obravnavo vladnega predloga Zakona o mednarodni zaščiti. Temeljni razlog za sprejetje zakona je obveznost prenosa direktiv Evropske unije, ki so v letu 2013 prenovile standarde na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito in postopkov za priznanje mednarodne zaščite. Poslanska skupina SMC poudarja, da predlog Zakona o mednarodni zaščiti pomeni korak naprej k oblikovanju enotne evropske azilne zakonodaje.

liliPoslanka mag. Lilijana Kozlovič je v tretjem branju zakona obrazložila koalicijski amandma k 51. členu, ki je skladen z direktivo Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. Ta v 33. členu državam članicam narekuje pogoje, kdaj se prošnja za mednarodno zaščito lahko obravnava kot nedopustno. Danes sprejeti Zakon o mednarodni zaščiti zasleduje te mednarodno enotno opredeljene pogoje, poudarja poslanka Kozlovič. Poslanka dodaja, da je »v omenjenem zakonu ni omejitve dostopa do postopka mednarodne zaščite, prav tako je zagotovljena pravica vsakega prosilca za mednarodno zaščito do individualne obravnave njegove prošnje. Ker tudi odločanje o zavrženju prošnje za mednarodno zaščito ni zgolj avtomatizem, so v zakonu zagotovljena vsa procesna in materialna pravna jamstva za obravnavo posamezne prošnje za mednarodno zaščito«.

 

Poslanec Dušan Radič je ob drugem branju v predstavitvi stališča poslanske skupine SMC poudaril, da je »Evropa pred velikim humanitarnim in varnostnim izzivom. Vlada dr. Mira Cerarja se zavzema za skupni evropski odziv, a celostnih rešitev na nivoju EU še ni. Edina sprejeta in podprta za reševanje migracijske krize v evropskih institucijah, ki se je začela tudi uresničevati, je pobuda našega predsednika vlade dr. Miro Cerarja, da se na grško-makedonski meji sprejme dodaten mejni nadzor za omejitev neregularnega toka migracij«. Po drugi strani, je povedal poslanec Radič, pa je Slovenija »primorana v okviru ustavnih in zakonskih omejitev sama načrtovati in izvajati vse potrebne ukrepe za zagotavljanje varnosti države, državljanov in migrantov«. To Vlada RS tudi uspešno počne, saj je Slovenijo v zadnjih mesecih prešlo okrog pol milijona ljudi, brez motenja in ogrožanja varnosti državljanov, je opozoril poslanec Radič.

635634272103270780_mat-novi_poslanec_sms_dusan_radic_4202

Poslanec Radič je kot ključno izpostavil, da so države članice Evropske unije zavezane k vzpostavitvi skupne evropske azilne politike oziroma skupnega evropskega azilnega sistema ter delitvi bremen in solidarnosti med državami članicami pri sprejemanju beguncev. Ključni namen skupne evropske azilne politike je oblikovanje območja svobode, varnosti in pravic, odprtega za vse, ki jih okoliščine prisilijo k legitimnemu iskanju zaščite. Korak k skupni evropski azilni zakonodaji je tudi danes obravnavani Zakon o mednarodni zaščiti.

Poslanec Radič je opozoril, da vladni predlog upošteva tako varnostni kot humanitarni vidik trenutnega migracijskega toka. Predlog zakona upošteva ključne usmeritve Ženevske konvencije. Izpostavil je, da vladni predlog prosilcem za mednarodno zaščito zagotavlja višjo pravno varnost z ukrepi kot so brezplačna pravna pomoč, zagotavljanje tolmača, posebno pozornost se namenja tudi ranljivim skupinam. Poslanec Radič je izpostavil tudi, da ni nepomemben tudi 101. člen zakona, ki določa, da morajo države članice upravičencem do mednarodne zaščite olajšati celovit dostop do ustreznih programov za ocenjevanje, potrjevanje in akreditacijo njihovega predhodnega izobraževanja. Dopolnitev člena pomeni ureditev posebnih postopkov za osebe s pomanjkljivo dokumentacijo oziroma za osebe, ki svoje izobrazbe ne morejo dokazati z uradnimi dokumenti. Ta ta ukrep je ključen za uspešno integracijo upravičencev za mednarodno zaščito tako v trg dela kot v samo družbo v Sloveniji.

Na drugi strani pa, so opozorili poslanci SMC, Zakon o mednarodni zaščiti izenačuje nekatere pravice upravičencev s pravicami tujcev v naši državi, kar je v skladu z Ženevsko konvencijo. Ukinja se enkratna denarna pomoč za upravičence mednarodne zaščite in denarno nadomestilo za zasebno nastanitev za družinske člane osebe s priznano subsidiarno zaščito, ki bi prišla v Slovenijo na podlagi združevanja družine. Nadaljnja pravica do denarnega nadomestila je v zakonu pogojena z udeležbo na tečaju slovenskega jezika. Poslanska skupina SMC ta ukrep pozdravlja, saj je razumevanje slovenščine in slovenske kulture bistven element vključevanja upravičencev za mednarodno zaščito.

Poslanska skupina SMC je predlog Zakona o mednarodni zaščiti enotno podprla.