Sprejemanje občinskega prostorskega načrta – OPN v Občini Izola

V Lokalnem odboru SMC Izola nas preseneča, da se za tako pomemben prostorski akt, kot je občinski prostorski načrt (OPN), ki bo določal prostorski razvoj Občine Izola za naslednjih 25 do 30 let (sedaj veljavni vsebinsko enak akt je Družbeni plan, sprejet že davnega leta 1984), opravljata javna razgrnitev in predstavitev v poletnem času. Do sedaj se je občina temu izogibala in v poletnih mesecih ni opravljala razgrnitve podrobnih prostorskih načrtov (OPPN, PUP, ZN, UN ipd.), tudi občinski svet se v tem času ne sestaja.

V enem od intervjujev je sedanji župan izjavil: »Kot župan pa moram gledati celostno, pripravljati projekte, upoštevati interese skoraj 17.000 občanov in jih uskladiti«. V praksi pa se zdi, kot da ima občina zelo vplivne strice in tete iz ozadja in zato opravi javno razgrnitev občinskega OPN-ja sredi poletja. Kot, da bi bil cilj,da bi bilo seznanjenih čim manj prebivalcev, da bo čim manj neprijetnih vprašanj, kako in zakaj je določena vsebina pristala v tem aktu. Že v postopku priprave bi morala biti javnost aktivno vpeta v debato, še zlasti pri izdelavi posameznih strategij, pa jih je občina v zadnjih 9 letih sprejela ali javno predstavila bore malo! Sklep o pričetku sprejetja OPN-ja je občina sprejela že davnega leta 2004 in ga menca dolgih 15 let, sedaj pa ni ne časa in ne volje, da se javna razgrnitev podaljša za 2 do 3 mesece. Kje tako gori?

Ker po izjavi v medijih izgleda, da Občina Izola ne želi podaljšati javne razgrnitve, opozarjamo občino na naslednje obveze:

  • Zavezuje jo »Aarhuška konvencija – KONVENCIJA O DOSTOPU DO INFORMACIJ, UDELEŽBI JAVNOSTI PRI ODLOČANJU IN DOSTOPU DO PRAVNEGA VARSTVA V OKOLJSKIH ZADEVAH«. Sprejem OPN-ja in širitev stavbnih zemljišč na kmetijska zemljišča je tudi okolijsko vprašanje. Aarhuška konvencija zapoveduje, da je javnost potrebno že na začetku postopka okolijskega odločanja ustrezno, pravočasno in učinkovito obvestiti z javno objavo ali celo vsakogar posebej, če je to primerno.
  • Občino zavezuje tudi Statut občine Izola, kjer je zapisano, da kadar Občinski svet odloča o zadevah, ki se nanašajo samo na interese prebivalcev posamezne krajevne skupnosti, mora predhodno pridobiti mnenje sveta te krajevne skupnosti, da v KS oblikujejo pobude za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov, dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene itd.

Del OPN-ja so tudi UN Korte, UN Malija in UN Izola (UN – Ureditveni načrt) in še več PIP-ov (PIP – Prostorsko izvedbeni pogoji) za posamezna območja v Izoli, ki so po vsebini podrobni prostorski načrti, na podlagi katerih je možno pridobiti gradbeno dovoljenje. Ti akti se tudi zaradi poenotenja delno spreminjajo, kar pa lahko bistveno vpliva na kakovost življenja posameznika. Navedeni akti sploh niso bili predstavljeni na javni razgrnitvi v Izoli in niti niso bili razgrnjeni ter predstavljeni po posameznih KS, čeprav se tičejo neposredno interesov posamezne KS in njenih krajanov. Samo ena javna razgrnitev in še to časovno omejena na 2 uri za območje mesta Izola je odločno premalo. Da je občina umestila javno obravnavo le do konca julija in pozvala prebivalce ali KS naj se same aktivirajo, če čutijo potrebo, pa je do občanov neprimerno in skoraj žaljivo.

Pozivamo Občino Izola, da zaradi povečanja transparentnosti, obveščenosti in osveščenosti občanov pri postopku sprejema OPN-ja sprejme naslednje ukrepe:

  • podaljša javno razgrnitev OPN-ja najmanj do konca oktobra 2019;
  • v začetku septembra naj se razpošlje v vsa gospodinjstva v občini Izola posebna izdaja Bobniča s povzetkom OPN-ja in vsemi UN-ji in PIP-i, ki jih zajema OPN in so pomembni za občane.
  • po izdaji Bobniča naj se opravijo javne razgrnitve UN Korte v Kortah, UN Malija na Maliji in v ostalih KS predstavitev UN Izola in PIP-ov, ki zadevajo posamezno KS.

Podpiramo tudi zahteve ostalih političnih strank, list in civilnih iniciativ po podaljšanju javne razgrnitve in bolj zavzetemu in transparentnemu delu Občine Izola pri sprejemu OPN-ja.

Oznake: