SMC v prvem letu po volitvah uspešno na čelu vlade

SMC je na državnozborskih volitvah 13. julija 2014 zmagala z dobrimi 34% podpore ali več kot 300.000 glasovi volivk in volivcev. Predsednik stranke dr. Miro Cerar je oblikoval koalicijsko vlado, ki je stabilizirala politični prostor in vzpostavila dialog z opozicijo, podpisala socialni sporazum s sindikati ter gospodarstvom in dosegla ustavno večino za sprejem fiskalnega pravila, sprejela prvo strategijo upravljanja z državnim premoženjem v zgodovini samostojne države in med drugim dobila podporo za uvedbo davčnih blagajn, ki je eden ključnih ukrepov za omejitev obsega sive ekonomije, vlada pa si z zakonom obeta od 50 do 100 milijonov evrov več pobranih dajatev letno.

Vlada dr. Cerarja je po treh zaporednih predčasnih menjavah vlad prva zagotovila stabilno politično okolje in konstruktiven dialog z opozicijo po posameznih projektih ter podpisala Socialni sporazum s socialnimi partnerji, kar ni uspelo trem vladam v petih letih. Ta določa temeljne usmeritve vlade, delodajalcev in sindikatov in dolgoročno omogoča stabilnost in socialni mir.

Zagotovila je tudi široko čez-koalicijsko ustavno podporo za sprejem fiskalnega pravila, ki je prav tako ostal kot neizpolnjena obveznost preteklih vlad. Za zakon je enotno glasovalo vseh 35 poslancev Stranke modernega centra in tako odločilno prispevalo k sprejetju zakona. Fiskalni zakon postavlja jasna pravila ravnanja z državnimi financami, da srednjeročno in dolgoročno porabimo toliko, kolikor bomo zbrali z javnimi dajatvami. V izjemnih okoliščinah in ob negativnih gospodarskih gibanjih pa dopušča možnost izjem in odstopanja od fiskalnega pravila v smeri varovanja socialnih transferjev, pokojnin in delovanja javnih ustanov.

Državni zbor je potrdil vladni predlog Strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki je prva strategija, država doslej tega temeljnega akta za upravljanju svojega premoženja sploh ni imela. Slovenija je tako po skoraj 25 letih dobila dokument, ki določa, kaj bomo počeli z več kot 11 milijardami državnega premoženja. Tudi z uvedbo davčnih blagajn vlada dr. Cerarja izpolnjuje napoved o urejanju javnih financ spodbujanju preglednega in spodbudnega poslovnega okolja.

S spremembami Zakona o gospodarskih družbah je SMC potrdila zavezanost k spodbujanja in zagotavljanju bolj poštenega poslovnega okolje. Uzakonila je ukrepe za preprečevanje veriženja podjetij ter sankcije za zaposlovanje na črno in zapiranje podjetij brez likvidacije, to je brez poplačila upnikom.

Napovedana zdravstvena reforma že poteka z uvodnimi koraki, z novo mrežo nujne medicinske pomoči in predstavitvijo resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, ki jo je je že predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Ta med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembe na področju koncesij, več pristojnosti za vodstva zdravstvenih ustanov in večjo pristojnost ministrstva pri izvajanju obveznega zavarovanja. Na podlagi resolucije bodo na ministrstvu pripravili dvoletne akcijske načrte.

Hkrati s prizadevanji za finančno konsolidacijo in gospodarskim zagonom vlada in poslanska skupina SMC podpirata socialne ukrepe, ki zagotavljajo visoko raven socialne varnosti. Tako bo vlada socialno najšibkejšim odpisal del dolgov in zvišala cenzus za subvencijo šolske prehrane. Poslanci SMC so enotno podprli sveženj s pravosodnega ministrstva, med drugim tako imenovano socialno novelo, ki varuje eksistenčni položaj socialno ranljivih dolžnikov v postopku izvršbe in pomeni korak k zagotavljanju socialne države. Predlog namreč določa, da minimalni varovani znesek, ki v primeru izvršbe ostane dolžniku, ne sme biti nižji od neto minimalne plače.

Ministrstvo za pravosodje je zagotovilo zaščito tistih novinarjev ter žvižgačev, ki izdajo tajne podatke, katerih javna objava prevlada nad interesom po ohranitvi njihove tajnosti in odpravo zakonske luknje, ki je doslej obsojencem na begu omogočala zastaranje izvršitve kazni v času skrivanja pred roko pravice. Kot kaznivo dejanje so na novo definirali prisilno sklenitev zakonske zveze ali podobne skupnosti in zalezovanje. K temu so pomembno pripomogla opozarjanja nevladnih organizacij, ki ocenjujejo, da je bilo med leti 2009 in 2014 v Sloveniji okoli 40 prisilnih porok, predvsem deklic oz. dečkov.

Prvič v zgodovini samostojne Slovenije se tudi uvaja možnost ustanovitve preiskovalnih komisij, ki bodo odkrivale dejansko stanje v primerih večjih investicij, financiranih iz davkoplačevalskega denarja, kot so TEŠ 6, bančna luknja… (nov Zakon o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena).

SMC je izpolnila predvolilne obljube o sodelovanju z opozicijo pri posameznih projektih in tako podprla enakopravnost na področju zakonskih zvez in z veliko večino svojih glasov sploh omogočila sprejem novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki jo je predlagala opozicijska  ZL. Z novelo ZZDR se izenačujejo pravne, ekonomske in socialne pravice za istospolne pare.

SMC je podprla predlog Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev opozicijske NSi. Pokop je osnovna civilizacijska norma in skrajni čas je, da se to področje uredi in zaključi, so poudarili v poslanski skupini. V SMC menimo, da smo kot družba sposobni preseči različnosti in dostojno pokopati vse žrtve vojnih in povojnih pobojev in to lahko dosežemo le tako, da bodo v ospredju žrtve in njihovi svojci. Odprta vprašanja so premostljiva, vztrajanje na ideološkem boju pa nesprejemljiva.

V prvem letu po volitvah julija lani so se izboljšale gospodarske razmere v državi, saj je Slovenija podpovprečno zadolžena v sektorju gospodarstva v primerjavi z EU, prav tako ni potrebe po dodatnem zadolževanju. Izboljšale so se bonitetne ocene države, bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka. Krepi se domača potrošnja, razpoloženje potrošnikov in gospodarstva je na najvišjih ravneh od začetka krize. Za celotno leto 2015 domače in mednarodne ustanove pričakujejo nadaljevanje ugodnih gospodarskih gibanj. Bruto domači proizvod se bo letos povečal za 2,4 %.

Število brezposelnih se zmanjšuje, v Sloveniji je bilo v začetku junija registriranih nekaj več kot 111.173 brezposelnih oseb, medtem ko jih je bilo še v začetku leta več kot 124.000. To pomeni skoraj 13.000 brezposelnih manj kot v začetku leta.