Slovenija spoštuje in varuje človekove pravice

Pozornost poslancev je bila na današnji seji Državnega zbora usmerjena v poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki zaradi specifične predstavitve podatkov Slovenijo umešča med večje kršiteljice človekovih pravic, a pravilna interpretacija kmalu pokaže, da temu ni tako. Pri branju tovrstnih podatkov je namreč ključno upoštevanje metodologije pridobivanja in analiziranja podatkov. Poročilo predstavlja število kršitev v razmerju do števila prebivalcev, zato so se na prvih mestih znašle manjše države, omenjeni pregled pa niti ne zajema vseh evropskih držav.

“Uradni podatki iz poročil ESČP Slovenijo prav pri vseh bistvenih kršitvah, kot so npr. pravica do življenja, prepoved mučenja, pravica do svobodnega izražanja, nečloveško in ponižujoče ravnanje pravzaprav uvršča med vzorne države,” je že na seji odbora za pravosodje prejšnji teden pojasnila poslanka Ksenija Korenjak Kramar, kar pomeni, da je kršitev v teh primerih pri nas zelo malo. Poslanka je tudi danes izpostavila, da je je letošnja sprememba Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij sledila opozorilom obsodb ESČP: “Na sistemski ravni smo tako sprejeli ukrepe k reševanju problematike zaporov glede prerazporejanja zapornikov in drugačen zaporski režim.”

Iz poročila ESČP izhaja, da je kršitve ESČP našlo zgolj v 4 % prejetih tožb.

“Iz poročila ESČP izhaja, da je kršitve ESČP našlo zgolj v 4 % prejetih tožb,” je izpostavil poslanec Igor Zorčič ter dodal: “Spremembe na področju skrajševanja rokov se kažejo že vse od leta 2006, ko je bil sprejet Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in izpeljan projekt Lukenda.” Oba omenjena ukrepa sta bila namreč učinkovita podpora hitrejšemu reševanju zadev. Za nadaljevanje tega pozitivnega trenda se načrtujejo spremembe na področju izobraževanja slovenskih sodnikov glede človekovih pravic, pregleda nad sodbami in organizacijo izvrševanja evropskih sodb. Slednjo je bistveno optimiziral noveliran Zakon o državni upravi, katerega je vlada sprejela v decembra lani. Zorčič je izpostavil tudi, da si je Slovenija kar dve tretjini sodnih zaostankov, o katerih je govora v poročilu, pridelala v letih med 2004 in 2008. “V SMC zelo trdo delamo na zmanjševanju sodnih zaostankov,” je še pojasnil in izrazil upanje, da bodo rezultati dela kmalu vidni.

Slovenija kar dve tretjini sodnih zaostankov, o katerih je govora v poročilu, pridelala v letih med 2004 in 2008.

“Strinjam se, da stanje ni zadovoljivo, nikakor pa ni porazno. Uradno poročilo ESČP namreč Slovenije ne izpostavlja kot sistemske kršiteljice človekovih pravic,” je v razpravi pojasnila Dr. Jasna Murgel in dodala: “Vse do leta 2006 sodišča niti niso imela pogojev, da sodijo v razumnem roku.” Po tem letu se je namreč trend obrnil navzgor in verjamemo, da bo tak ostal tudi zaradi vseh nadalje sprejetih ukrepov.

 

Foto: Borut Peršolja, Državni zbor