Premier dr. Miro Cerar si je ogledal nastanitveni center v Brežicah: Vsi pristojni se izjemno trudijo, da bi ta izjemen tok beguncev humano usmerjali naprej

Predsednik vlade dr. Miro Cerar si je danes ogledal nastanitveni center v Brežicah skupaj z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar, ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem in ministrico za obrambo Andrejo Katič. Razmere so v celoti gledano sicer stabilne, je pa na brežiškem situacija bolj napeta, saj je tam skoncentrirano veliko ljudi, zato se od vseh vpletenih zahteva veliko naporov. Dr. Cerar je dejal, da je ponosen, ko vidi, da vsi pristojni 24 ur na dan požrtvovalno in potrpežljivo obravnavajo ljudi, jim nudijo zdravstveno oskrbo, se z njimi pogovarjajo, se trudijo za bolne, otroke, tiste, ki so v stiski.

Slovenija si želi evropske rešitve pri obvladovanju begunskega vala, a bo ob morebitni nekooperativnosti sosednjih držav ali EU tudi prisiljena stopnjevati svoje ukrepe, je dejal premier dr. Cerar. V nedeljo bo na mini vrhu desetih držav EU in Zahodnega Balkana v Bruslju poudaril, da mora Evropa rešitve iskati skupaj s konkretno akcijo, predvsem na zunanjih mejah EU in ukrepi, ki bodo EU združevali, ne pa jo razdvajali. Slovenija si želi, da bi z Avstrijo vzpostavila še tretjo vstopno točko. Kot pravi dr. Cerar, so se doslej s severno sosedo dogovorili za začasni prehod na Jesenicah. Svoje ukrepe je Slovenija pripravljena stopnjevati do tiste točke, ki bo zagotovila ustrezno varnost. Ob tem poudarja, da se vsi pristojni izjemno trudijo, da bi ta izjemen tok beguncev humano usmerjali naprej.

Predsednik vlade je v izjavi ponovil, da od svojega hrvaškega kolega Zorana Milanovića na svoje predloge na dobiva odzivov, ki bi kazali na željo po sodelovanju. Hrvaška se tudi ne drži dogovorov, če bi jih upoštevali, ne bi imeli tako kritične situacije, je še povedal. Problem je po njegovem predvsem v tem, da se na brežiškem soočajo s prevelikim številom migrantov, medtem ko na drugih prehodih praktično ni nikogar. Če bi pa hrvaška stran sodelovala, bi se lahko naval prerazporedilo. Zato se bo v nedeljo v Bruslju zavzel tudi za tekočo komunikacijo med državami.

Kritike, ki jih usmerja do hrvaške vlade, pa so premišljene in za njimi stoji, je še povedal. “Hrvaška ne evidentira beguncev, pošilja jih premražene in bolne, ponoči in prek mrzlih rek in se o tem ne pogovarja z nami. Potem pa kaže fotografije bolnih in premraženih beguncev, ki jih sama ni oskrbela, kot da je to naša krivda. To pa ni res,” je dejal premier. Ob tem pravi, da se Slovenija zaradi prevelikega navala beguncev ne more v celoti spoštovati scengenskih pravil, a se je jih držijo, kolikor zmorejo.

Do ravnanja Hrvaške je bila kritična tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Hrvaško ponudbo, da bi lahko migrante registrirali kar na vlakih na poti v Slovenijo je označila za “zelo nespodobno, glede na to, da je Hrvaška članica EU, ki je dolžna spoštovati pravila”. “Ne moremo pristati na to, da bi se v Slovenijo neomejeno stekale količine migrantov, ki jih morda potem na določeni točki ne bomo mogli izročiti Avstriji. Tako da to absolutno ne pride v poštev,” je dejala.

Ministrica je priznala, da so razmere težke, a to pripisala Hrvaški, ki ne povzroča težav le slovenski policiji, ampak “spravlja v težek položaj tudi ljudi, glede na to, da morajo tavati po poljih in v temi iskati pot do naše meje”. Zatrdila je tudi, da “se hrvaški organi ne odzivajo na naše klice”. Prav tako je ministrica dejala, da se vlada zaveda velikega pritiska na lokalne skupnosti. Po njenih besedah je premier dr. Cerar nakazal, da se bodo s škodo oziroma izgubo lokalnih skupnosti ukvarjali tudi na vladi. “Dejstvo je, da so lokalne skupnosti najbolj obremenjene in prav je, da se en del tega povrne, če bo to mogoče glede na razsežnost problema,” je med drugim dejala.

Slovenski premier je v izjavi še spomnil, da je Slovenija odprta za pomoč, tako kot Slovenija pomaga drugih državah, ko pomoč potrebujejo. Ta duh solidarnosti je treba po njegovem mnenju krepiti. Zato od EU pričakujejo pomoč, za katero so zaprosili, med drugim pomoč v policijskih enotah in opremi, pa tudi finančno pomoč. Na vprašanje o postavljanju ograje je premier odgovoril, da čeprav niso pristaši postavljanja ograj, ne izključuje možnosti postavljanja tehničnih ovir na meji.

Premier dr. Cerar je sicer evropskemu komisarju za migracije Dimitrisu Avramopulosu v četrtek, 22. oktobra, uradno predal seznam slovenskih potreb. Več o obisku komisarja v Sloveniji najdete TUKAJ