S spletnimi platformami sodelovalnega gospodarstva do višje kakovosti življenja

Poslanci SMC so 28. februarja v parlamentarno proceduro vložili Zakon o delovanju spletnih platform sodelovalnega gospodarstva, katerega osrednji namen je z neposrednim povezovanjem ponudnikov in uporabnikov, posameznikom ustvariti možnosti za dodaten zaslužek, aktivno participacijo v družbi in preizkus podjetniških zamisli pred vstopom v svet podjetništva, hkrati pa povečati konkurenčnost in vpliv na gospodarsko rast.

Sodelovalno gospodarstvo predstavlja miselni premik, bistvo sprememb pa je v tem, da se postopoma zmanjšuje potreba po lastništvu in povečuje potreba po dostopnosti. V tujini sodelovalno gospodarstvo že obstaja kot vzporedna, hibridna ekonomija in številne države preko spletnih platform sodelovalnega gospodarstva uspešno razvijajo nove storitve ter produkte. Med primeri dobre prakse najdemo izposojo vrtnega orodja v Nemčiji, izposojo oblačil na Švedskem ali športne opreme in nenazadnje tudi skupna kosila, kot predstavlja primer nizozemske platforme Share Your Meal.

”Spletne platforme sodelovalnega gospodarstva, kot jih predvideva predlog zakona, bi bile tako kot v tujini, v prvi vrsti namenjene posameznikom, ki bi s ponujanjem svojega blaga ali storitev med drugim imeli možnost dodatno prispevati v svoj družinski proračun,” je pojasnila poslanka Šergan. Obseg poslovanja preko platform sodelovalnega gospodarstva bi se po vloženem predlogu zakona omejil na 2400 € letno. Platforme bi se registrirale prek AJPES-a, posameznim ponudnikom pa se tako ne bo treba registrirati drugje kot na platformi sodelovalnega gospodarstva.

Ponudniki zainteresirani za to obliko dejavnosti preko platform sodelovalnega gospodarstva bodo po predlogu zakona obdavčeni enako kot normiranci, torej v višini 4 % od prejetih plačil, pri čemer bo obdavčitev dokončna. Ponudniki bodo torej plačali le davek od ustvarjenih prihodkov, pri tem pa jim ne bo treba skrbeti, kakšen bo vpliv teh prihodkov na davčni obračun ob koncu leta.

Novost, ki jo predlog zakona uvaja je časovna banka, kjer je menjalno sredstvo čas. To v praksi pomeni, da bo lahko vsakdo ponudil svoje znanje ali veščine ter v zameno dobil znanja in veščine, ki jih potrebuje. ”Časovna banka se je v tujini izkazala za učinkovit sistem, ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in se je na Japonskem in v Švici izkazala uporabna tudi kot rešitev za področje dolgotrajne oskrbe”, je še pojasnila poslanka.