Iz poslanskih klopi: Urška Ban – “Politika je zelo hitro postala del mojega vsakdana”

fiskalnooo1. avgusta je minilo leto od prve seje sedanjega sklica Državnega zbora. Za poslanke in poslance SMC je bila izvolitev v parlament prvi vstop v politiko. Ena naših najbolj izpostavljenih poslank je bila Urška Ban, ki je prevzela vodenje Odbora za finance in monetarno politiko. Pod njenim predsedovanjem je odbor kot matično delovno telo prvi odločal o vladnih predlogih za področje financ, ki so najbolj zaznamovali prvo leto mandata. Urška Ban pravi, da jo je poslansko delo obogatilo tako na osebnem kot delovnem področju: “Zato z veseljem vztrajam in bom vztrajala še naprej ter predvsem z jasnimi argumenti zagovarjala stališča ter sooblikovala in nadgrajevala smernice delovanja SMC.”

Kakšno je bilo prvo let mandata? Ste pričakovali, da bo tako? 

Po začetnem obdobju neizkušenost sem zelo hitro ujela ritem koalicijskih usklajevanj, razprav, vodenja sej odbora, pa tudi dolgih plenarnih zasedanj… Leto je bilo v tem pogledu naporno in zahtevno, ves čas novi izzivi. A celotno poslansko skupino je skupno delo povezalo, zato smo danes veliko bolj samozavestni in bolj odločni, pri predstavitvi svojih stališč jasni, hkrati pa spoštujemo mnenja drugih in smo odprti za sodelovanje. V resno delo in zahtevne odločitve smo vtkali tudi veliko lepih in pozitivnih, prijateljskih trenutkov. In tudi zaradi teh je bilo vredno vstopiti v ta svet. Način dela pa je precej specifičen. Sama bi si želela, da bi še več dobrih predlogov, ki smo jih poslanci v tem letu izpostavili – tako na koalicijski kot opozicijski strani – zmogli in znali spodbuditi, predstaviti in jih povezati v skupno zgodbo za dobro vseh državljank in državljanov. Ugotavljam, da smo v tem mandatu pogosto vsi poslanci na isti strani, z isto željo in istim ciljem, a si včasih zaradi različnih predsodkov ne moremo izkazati zadostne medsebojne podpore. Sama se trudim in se bom še naprej, da se bo tovrstna kultura medsebojnega političnega sodelovanja in dialoga vzpostavila na čim višji ravni.

Največji dosežek na vašem področju in največji dosežek poslanske skupine SMC?
Že na začetku mojega mandata mi je bila zaupana oziroma dodeljena odgovorna in zahtevna naloga – vodenje Odbora za finance in monetarno politiko. Gre za izjemno zahtevno področje, katerega odločitve vplivajo na življenje vseh državljank in državljanov Slovenije. Kot največji delovni dosežek v tem enoletnem obdobju si štejem, da sem se uspešno, konstruktivno in povezovalno spopadla z vsemi obveznostmi, ki so s to nalogo povezane. Hkrati pa sem tudi pripomogla k oblikovanju in sprejetju pomembne zakonodaje na področju uravnoteženja javnih financ, sprejeli smo Zakon o fiskalnem pravilu, za katerega smo pridobili tudi podporo precejšnega dela opozicije. Potem smo za urejeno poslovanje z gotovino in za zmanjševanje sive ekonomije uspeli sprejeti Zakon o davčnem potrjevanju računov oziroma o davčnih blagajnah, sprejeli smo Strategijo o upravljanju državnega premoženja, Zakon o bančništvu, dva rebalansa proračuna … Veliko zahtevnih nalog je bilo, na področju financ smo uresničili kar nekaj pomembnih zavez iz naše koalicijske pogodbe že v prvem letu mandatu.
Največji dosežek poslanske skupine pa je po mojem mnenju prav to, da smo uspeli pri kar nekaj zakonodajnih postopkih, naj omenim tri, ki so bile v javnosti najboj odmevne, Zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, Zakon o fiskalnem pravilu in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, doseči širši politični dogovor, s čimer smo presegli meje koalicije in opozicije ter z dvotretjinsko večino sprejeli prej omenjene zakone. Veseli me, da smo poslanci naše poslanske skupine, kljub nekaterim različnim pogledom na aktualna dogajanja, sposobni znotraj skupine poiskati najboljše rešitve ter jih enotno zagovarjati.

Bi kaj spremenili?
Razmišljam, kaj bi spremenila, pa ne najdem ničesar. Prav ničesar ne bi spremenila, saj me je ravno moja politična neizkušenost, a zavestna odločitev za vstop v politiko in želja, da del svojega znanja in strokovnih izkušenj prenesem tudi v to sfero našega življenja, pripeljala do tega, da sem danes s svojim poklicem zadovoljna in vidim še izzive za prihodnost. Moje delovanje v tem letu me sicer ni izoblikovalo v tipičnega politika, saj ne znam obračati besed, ne znam eno in isto zgodbo povedati na tisoč in en »nov« način, ne znam za vsako ceno uveljavljati svoje volje, ne znam reči eno in narediti drugo … Znam pa z jasnimi argumenti predstaviti svoje stališče, spoštovati mnenje drugih in z vsemi korektno sodelovati. In to se mi zdi najpomembnejše. Se pa ves čas učim, poslušam in sodelujem. Tak način dela in poslovnega obnašanja je po mojem mnenju obet za skupni uspeh, torej v dobrobit vseh. In prav to si vsi želimo, kajne? Biti ponosni nase, na svoje delo in ne nazadnje na državo, v kateri živimo. In prav tu je še veliko priložnosti – da sami prepoznamo »diamante« naše države, tako naravne kot tiste glede življenjskega standarda in ostale, ne pa, da nam morajo tovrstno samozavest krepiti drugi, največkrat turisti), ki nas prepričujejo, da živimo v lepi, razmeroma varni in uspešni deželi.

Kaj bi kot zanimivo v DZ izpostavili nekomu, ki ne pozna dela v parlamentu. Kaj je vas presenetilo, ko ste začeli z delom?
Večkrat sem slišala in še poslušam, kako politiki praktično ne delamo nič. No, to prav gotovo ne drži. Sama sem bila na začetku nekoliko presenečena, ko sem soočila mnenje javnosti in realnost, s katero sem se spopadla in je danes moj vsakdanjik, skoraj vsak dan namreč od jutra do poznih večernih ur potekajo seje delovnih teles, plenarna zasedanja, vmes pa ogromno usklajevanj, proučevanj gradiv, iskanja konsenzov in najboljših rešitev. Prav bi bilo, da bi izpostavljali in videli tudi pozitivne zgodbe, dejanja, odločitve. Tudi te so namreč pomembne, prispevajo k razpoloženju v naši državi, k skupnemu dobremu in še kako potrebni kulturi dialoga.

Kakšna mora biti poslanka, ki želi uspešno delati v DZ?
Po mojih opažanjih in enoletnih izkušnjah mora imeti predvsem zelo jasen pogled na življenje, dober ‘tim’ sodelavcev, veliko življenjske modrosti, potrpežljivosti in spoštovanja ter včasih tudi trdo kožo. V veliki meri mora imeti razvite medosebne in komunikacijske spretnosti. Vsekakor mora razumeti svoje delo, znati sodelovati timsko in povezovalno, biti motivator in osredinjen na skupne cilje. Lepo pa je, če ima v tem hitrem in pogosto tudi stresnem delovnem tempu tudi nekaj iskrenih prijateljev za pogovor in druženje izven parlamentarnih klopi.

Kako usklajujete osebne in poklicne obveznosti?
Politika je zelo hitro postala del mojega vsakdana in s tem način mojega življenja. Ker delo v parlamentu ni ustaljeno v okvirih osemurnega delovnega časa in ne pozna vnaprej določenih urnikov, sem zelo hitro prišla do ugotovitve, da bo delovni teden res v celoti delaven. Ob podpori družine in prijateljev se tako med tednom prepustim toku parlamentarnih dogajanj, vikende pa posvečam sebi in družini. Prostega časa res nimam veliko, ga pa zato izkoristim v popolnosti. Včasih je potrebno nekaj več organizacije in potrpežljivosti, da smo najprej in predvsem zadovoljni in srečni doma, kar se potem odraža tudi v mojem uspešnem delu v parlamentu.

Prvi cilji in naloge, ko se vrnete jeseni na delo?
Najprej kratka ocena dela v preteklem letu, predvsem ocena možnosti za izboljšave in odpravo pomanjkljivosti v mojem delu, potem pa seveda pogled v leti 2016 in 2017, saj našo vlado in koalicijo čaka pomembna in težka naloga – priprava in sprejetje proračunov za naslednji dve leti.

Kaj vas najpogosteje sprašujejo volivke in volivci v vaši poslanski pisarni?
Vprašanja so zelo različna. Ker me veliko občanov pozna še iz službovanja na občinski upravi Mestne občine Novo mesto, se name še vedno največ obračajo za nasvete in prošnjo za pomoč pri tipično upravnih postopkih, od problemov z višino komunalnega prispevka do težav s plačili vrtca. Kritični so do vzdrževanja cest, želijo si zelenih površin v mestu. Prihajajo pa tudi  z raznovrstnimi pobudami glede možnosti sodelovanja z našo poslansko skupino, s predstavitvijo svojih predvsem tistih slabih izkušenj z izvršilno vejo oblasti, z razlago posameznih zakonov, v tem letu so bile to predvsem vse zadeve, povezane z uveljavitvijo davčnih blagajn, pa tudi s pohvalo in kritiko glede mojega dela v parlamentu … Kolikor je v moji moči in pristojnosti, poskušam pomagati z nasvetom, dodatno razlago, z usmeritvijo na prava vrata, predvsem pa si vzamem čas ter poslušam, zato veliko nejasnosti rešimo že kar v moji poslanski pisarni.

Bi sedaj, ko vidite, kako poteka delo, še enkrat kandidirali za mesto poslanke?
To leto me je obogatilo tako na osebnem kot delovnem področju, zato z veseljem vztrajam in bom vztrajala še naprej ter predvsem z jasnimi argumenti zagovarjala stališča ter sooblikovala in nadgrajevala program SMC za naš skupni boljši jutri. Ne pozabljam namreč, zakaj sem se zavestno in odgovorno odločila za vstop v politiko – zdelo se mi je nujno in prav, da tudi običajni ljudje začnemo aktivno pomagati naši državi, da zopet postane perspektivna z veliko možnostmi in priložnostmi, da vrnemo politiki občutek za delovanje v javno dobro, da presežemo interese posameznikov, ki narekujejo in določajo politične aktivnosti … Ker moji cilji še niso izpolnjeni, bi seveda še enkrat kandidirala za poslanko in tako stopila na zahteven, a izjemno zanimiv in pomemben politični parket.