Vlada ohranja visoko raven socialne varnosti državljanov, poslanka Dekleva: Uvaja se višji minimalni dohodek

Vlada dr. Mira Cerarja s predlaganima proračunoma za leti 2016 in 2017 sprošča nekatere varčevalne ukrepe preteklih vlad in tako še naprej zagotavlja socialno varnost državljanov Republike Slovenije. Gre za spremembe Zakona o socialno varstvenih prejemkih, Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela, Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Predlog zakona o spremembah Zakona o socialno varstvenih prejemkih uvaja minimalni dohodek v polni višini, kar pomeni zvišanje s trenutnih 270,82 evrov na 288,81 evra, ter uvaja novo ekvivalenčno lestvico za denarno pomoč in varstveni dodatek.

Poslanka Erika Dekleva poudarja, da je »minimalni dohodek v višini 288 evrov še vedno nizek in za marsikoga prenizek za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Strinjamo se, da je treba določiti novega, ki bo odražal bolj realno višino življenjskih stroškov, saj je bil zadnji znesek osebnega minimalnega dohodka izračunan leta 2009«. Spomnila je na obljubo iz Socialnega sporazuma, v skladu s katero naj bi se minimalni dohodek ponovno uskladil z novim izračunom višine minimalnih življenjskih stroškov v prihodnjem letu.

Poslanka Dekleva je dodatno izpostavila, da je »ena pomembnejših rešitev predloga zakona tudi uvedba nove ekvivalenčne lestvice, ki bo predvsem družinam, prejemnikom denarne pomoči in varstvenega dodatka omogočila izboljšanje socialnega položaja«. Velikokrat je bilo slišati, je dejala poslanka Dekleva, da so nova delovna mesta najboljša rešitev za izhod iz krize, revščine in socialne izključenosti. Res je, vendar želi vlada dr. Cerarja pomagati socialno najbolj ogroženim in jim zagotavljati elementarno socialno varnost.

Poslanka Janja Sluga je na plenarnem zasedanju povedala, da predlog Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela naslavlja tisto ranljivo skupino posameznikov, ki so starejši od 55 let in so težje zaposljivi. Po vzoru interventnega ukrepa za spodbujanje zaposlovanja mladih, ki se je v zadnjih štirih letih izkazal za uspešnega, se s predlogom zakona na podoben način želi spodbuditi delodajalce k zaposlovanju dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so starejše od 55 let. V primeru zaposlitve brezposelne osebe iz ciljne skupine bo delodajalec oproščen plačila prispevkov za obdobje največ 24 mesecev, zavarovanec pa bo kljub temu upravičen do enakega obsega pravic iz socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca plačani.

Z vidika financ ima predvideni ukrep pozitivne učinke na proračun in socialno blagajno, je opozorila poslanka Sluga. Po hipotetičnem izračunu predlagatelja zakona, ki predvideva okoli 7000 ciljnih zaposlitev letno, je možno pričakovati v dveh letih 18,2 milijona evrov dodatnih prihodkov v proračun in socialne blagajne. Z vidika posameznika oziroma starejših oseb, pa je učinek mnogo večji. Starejšim brezposelnim lahko s predvidenim ukrepom namreč omogočimo ponoven vstop na trg dela in v družbo, stik z novimi znanji, osvajanje veščin in predvsem, kar je najpomembnejše, lahko preprečimo tudi potencialno socialno izključenost.

Novela Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih obsega pravice, kot so materinski, očetovski in starševski dopust in se s predlogom ne spreminjajo. Poslanka Cink je ob tem poudarila, da »je Slovenija ena redkih držav, ki omogoča prejemanje 100 % nadomestila za celotno odsotnost v trajanju 1 leta, tako za čas materinskega kot starševskega dopusta«.

Predlagane spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je pozdravila poslanka Irena Grošelj Košnik. Zakon predvideva, da se znesek otroškega dodatka v 5. in 6. razredu zvišuje za 10 %. Izpostavila je, da bo ta ukrep zajel okoli 98.000 upravičencev, kar pomeni, da bomo z njim izboljšali položaj srednjega razreda. Z otroškim dodatkov je povezana tudi višina državne štipendije, je dodala poslanka. Do državne štipendije bodo po novem upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 56 % neto povprečne plače. Upoštevajoč ta ukrep bo do državnih štipendij upravičenih okoli 3200 novih upravičencev.

Med novosti predloga zakona sodi tudi uvedba zakonske podlage za izplačilo nekaterih socialnih transferjev – denarne socialne pomoči, varstvenega in otroškega dodatka – na predplačniške kartice, s čemer se bo prejemnikom teh dodatkov omogočila večja socialna varnost, je poudarila poslanka.