Proračuna 2016 in 2017 sta odraz skupnega in enotnega dela vlade, cilj so zdrave javne finance in stabilnost države

Poslanci in poslanke so v Državnem zboru podprli vladni predlog dvoletnega proračuna RS, ki ga pod veliko težo bodisi preteklih bodisi nepredvidljivih prihajajočih razmer zaznamujeta dva temeljna izziva. Prvi izziv je prepoznati in finančno podpreti programske razvojne prioritete države, drugi izziv pa je ustrezen, tudi finančno podprt odgovor na nepredvidljive razmere v mednarodnem okolju. Slednje niso več zgolj finančne in gospodarske narave, kar je bilo prevladujoče pravilo do letošnjega leta, temveč tudi in predvsem nove demografske in varnostne podobe v evropskem prostoru. Proračuna sta odraz skupnega in enotnega dela vlade. Z dopolnjenim predlogom proračuna za leto 2016 so prihodki določeni v višini 8,7 milijarde evrov in odhodki v višini 9,5 milijarde evrov. V predlogu proračuna za leto 2017 pa so prihodki načrtovani v višini 8,7 milijarde evrov ter odhodki v višini 9,4 milijarde evrov.

Slovenija je na dobri poti gospodarskega okrevanja, s sprejetjem predlaganih proračunov za leto 2016 in 2017 pa uresničujemo cilje, zdrave javne finance in stabilnost države. Proračunski primanjkljaj bo najnižji po začetku krize in bo v višini 839,3 milijona evrov ali 2,1% BDP v letu 2016 in 717,8 milijona evrov 1,74% BDP v letu 2017. Proračunski primanjkljaj se znižuje za 39,1 % v letu 2016 glede na leto 2015 in za 47,9% v letu 2017 glede na leto 2015.

Minister za finance dr. Dušan Mramor je med razpravo izčrpno pojasnil, kateri so glavni izzivi Slovenije v prihodnjih dveh letih in ob tem izpostavil predvsem zmanjševanje primanjkljaja, zmanjšanje EU sredstev v novi finančni perspektivi, področje investicij, ki do zdaj niso bile dobro plasirane. Izpostavil je tudi izboljšanje poslovnega okolja, kar bomo dosegli z zmanjševanjem administrativnih ovir. Vlada je tudi dosegla dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju, v proračunu pa je upoštevala problematiko begunske in migrantske krize.

Glavna prioriteta proračuna je nadaljnje zmanjševanje proračunskega primanjkljaja

V poslanski skupini SMC tudi ugotavljamo, da počasi ugaša potreba po varčevalnih omejitvah Zakona o uravnoteženju javnih financ. V zadnjem obdobju na makroekonomskem področju beležimo pozitivne kazalnike, znižuje se stopnja brezposelnosti, septembra letos je bila z 11,5%  najnižja v zadnjih treh letih, napovedi za nadaljevanje gospodarske rasti so dobre tudi za prihodnji dve leti. Proračuna v okviru fiskalnih pravil in dovoljenega javno-finančnega primanjkljaja spodbujata nadaljnjo rast in konkurenčnost naše države.

Prvič se uresničuje načelo zlatega fiskalnega pravila, ki pravi, da se je dovoljeno zadolževati le za investicije

S proračunoma se povečuje servisiranje javnega dolga, v letu 2008 je temu država namenila 329 milijonov evrov, leta 2017 po predvidevanjih kar 1,1 milijarde evrov. Na drugi strani pa je vlada namenila več tudi pokojninam, katerim je iz proračuna v letu 2008 šlo 1,1 milijarde evrov, leta 2017 bo ta znesek 1,4 milijarde.

Pomembno povečanje proračunskih sredstev je namenjeno Ministrstvu za notranje zadeve in v tem okviru za Policijo, ki bo v aktualnih razmerah dajalo finančno podporo za ustrezno zagotavljanje varnosti. V primerjavi z oceno porabe za letošnje leto ima ministrstvo na integralnem delu v letu 2016 predvidene višje pravice porabe za 37,2 milijona evrov, v letu 2017 pa za 30 milijonov evrov. Policija bo obnovila vozni park, sredstva so namenjena za zaščitno opremo za policiste, za nadgradnjo sistema nadzora telekomunikacij, obnovo informacijske telekomunikacijske opreme ter opremo za nacionalni forenzični laboratorij. Med objekti je prioriteta Policijska uprava (PU) Koper, predvidena so tudi sredstva za pripravo dokumentacije za prostore PU Ljubljana. Na področju plač predlog proračuna po ministričinih besedah omogoča dopolnitev kadrovskega načrta, da se bo policija lahko soočala s fluktuacijo, ki je v policijskih vrstah dejstvo.

Pomembno povečanje proračunskih sredstev je namenjeno Ministrstvu za notranje zadeve in v tem okviru za policijo

Zvišujejo se sredstva za Slovensko vojsko in za upravo za zaščito in reševanje, za nemoteno sodelovanje države v mednarodnih operacijah in misijah ter za rahel investicijski razvoj. Povečujejo se tudi sredstva za pravosodje, prednostno za izboljšanje zaporskega sistema ter informatike in izobraževanja v pravosodju, kar bo prispevalo k pospešitvi sodnih postopkov. Prav tako se integralni stroški proračuna povečujejo tudi na Ministrstvu za javno upravo, prioritetno za razvoj informacijskih sistemov ter za projekt centralizacije upravljanja s stvarnim premoženjem.

Brezposelnost se je zmanjšala za več kot 10.000 ljudi v zgolj enem letu

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prioritete gradi na promociji Slovenije v tujini, na turizmu, lesarstvu in odpravi administrativnih ovir. Proračun tako povečuje sredstva MGRT za promocijo z letošnjih devet milijonov na 15,8 milijona v letu 2016 in 16,6 milijona evrov v letu 2017. Sredstva za področje podjetništva in konkurenčnosti so od leta 2013 na najvišji ravni. Zaradi aktualnih razmer v mednarodnem poslovnem okolju bo MGRT veliko pozornost namenjalo skrbi tudi tistemu delu gospodarstva, ki je odvisno od izvoznih trgov. Nadaljnjemu spodbujanju konkurenčnosti in rasti slovenskega gospodarstva je namenjen nedavno vložen paket ukrepov, ki bi lahko bil uveljavljen že  v začetku leta 2016. Ukrepi predvidevajo na eni strani večjo davčno obremenitev tam, kjer je ta zdaj izjemno nizka, po drugi strani pa razbremenitev stroškov dela. Po predlogu bodo določena izplačila za uspešnost oproščena obračuna socialnih prispevkov, v osnovi za obračun dohodnine pa se bodo vštevala le v določenem znesku oz. bo obdavčen le del izplačila. S tem se podjetjem in podjetnikom daje možnost, da razbremenijo stroške dela za tiste, ki so najbolj produktivni in največ prinesejo k uspešnosti poslovanja.

Sredstva za področje podjetništva in konkurenčnosti so od leta 2013 na najvišji ravni

Za nekaj milijonov evrov se povečujejo tudi sredstva za delovanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bodo v okoliščinah nižanja stopnje brezposelnosti in zaustavitve rasti revščine omogočila sprostitev nekaterih varčevalnih ukrepov za delo in družinsko politiko ter da se bo spodbudilo premislek o socialno pravičnih in uravnoteženih ukrepih delovne, socialne ter družinske politike. Ministrstvo je pri pripravi proračuna sledilo trem ciljem – okrepiti zaščito najranljivejših, okrepiti transferje srednjemu razredu, predvsem družinam, dijakom in študentom, ter se na trgu dela aktivne politike zaposlovanja usmeriti v pomoč starejšim in dolgotrajno brezposelnim.

Raven sredstev za socialno varnost je višja od sredstev predkriznega obdobja

Prihajajoči proračun za področje zdravja, v katerem sedaj še niso vključena evropska kohezijska sredstva, se glede na letošnji rebalans integralno povečuje za 24 % v letu 2016 in 35 % v letu 2017. Prioritete v naslednjih dveh letih bodo namenjene večjim investicijskim projektom, med njimi nadaljevanju gradnje ljubljanske in ptujske urgence, sanaciji objektov v Stari Gori, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, dispečerskima centroma v Ljubljani in Mariboru, sanaciji vodovoda na Onkološkem inštitutu ter opremi za več zdravstvenih zavodov, skrbi za izvajanje nalog javnega zdravja, kot so zapisane v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, projektu eZdravje, skrajševanju čakalnih dob, programom izobraževanja in preventive kot temeljem za boljše zdravstveno stanje prebivalcev.

Prihajajoči proračun za področje zdravja se glede na letošnji rebalans integralno povečuje za 24 % v letu 2016 in 35 % v letu 2017

Upoštevajoč še evropska sredstva se povečuje tudi skupni proračun Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer se končno ponovno povečujejo sredstva za področje visokega šolstva, ki so se v zadnjih letih najbolj zmanjševala. V letu 2016 je predvidenih kar 5,6 % integralnih sredstev več za področje visokega šolstva. Ta sredstva so se v zadnjih letih najbolj zmanjševala. Prioritetni ukrepi se osredotočajo na spodbujanje raziskovalnih odličnosti, financiranje razvojnih shem za doktorski in postdoktorski študij ter začetek reševanja prostorske stiske vseh treh umetniških akademij. Potrebno je izpostaviti tudi področje osnovnega šolstva, kjer se po nekaj letih premora pozornost tudi v okviru obravnave obeh proračunov namenja kakovostnemu izvajanju vzgojno izobraževalnih programov, delu z ravnatelji in učitelji oziroma njihovemu profesionalnemu razvoju. V integralnem proračunu se večajo sredstva za dopolnitev subvencioniranja kosil učencev v najnižjih dohodkovnih razredih. Sredstva se bodo povečevala tudi za druga področja izobraževanja in šport. Krovna usmeritev obeh letnih proračunov bo zagotavljanje kakovosti, odprtosti in povezovanja resorja z gospodarstvom. Sredstva za področje znanosti in informacijske družbe so najvišja v zadnjih štirih letih (v višini skoraj 240 milijonov v letu 2016 in 250.852.207 evrov v letu 2017). To je nominalno višje od leta 2008 (213 milijonov), kar priča o razvojni naravnanosti proračuna in skrbi za zagotavljanja predpogojev za povečanje splošnega družbenega blagostanja.

Sredstva za področje znanosti in informacijske družbe so najvišja v zadnjih štirih letih

Proračunska sredstva Ministrstva za infrastrukturo obsegajo sedem odstotokov celotnega proračuna, bistveno pa bo njihova končna višina odvisna tudi od uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev, ki so sicer načrtovana v proračunu službe vlade za kohezijo. Proračunska predloga za infrastrukturno ministrstvo predvidevata 639 milijonov v 2016 in dobrih 691 milijonov evrov v letu 2017. To je sicer manj od letošnjega zneska, a te ocene še ne  vključujejo evropskega denarja. Prioritetno se na tem resorju povečujejo zlasti sredstva za investicijsko vzdrževanje cest.

Povečujejo se sredstva za vzdrževanje državnih cest

Predvsem zaradi upada evropskih sredstev v letu 2016 pa se zmanjšujejo proračunska sredstva Ministrstva za okolje in prostor, čeprav se ta glede na rebalans preteklih dveh let integralno ne zmanjšujejo. Na tem resornem področju bo za nadaljnje programske prioriete, med katerimi mora biti zlasti protipoplavna varnost in zaščita, zelo pomembno dobro sodelovanje in razumevanje z občinami, da se bo poleg jasne namenske porazdelitve finančne odgovornosti uspešno porabilo vsa razpoložljiva evropska kohezijska sredstva.

Povečujejo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki predstavljajo 4 % celotnega državnega proračuna. To predstavlja visoko obvezo in pričakovanje, da se spodbudi pogoje za prehransko samooskrbo, gospodarsko pobudo ter ohranjanje kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti kot nacionalnega trajnostnega potenciala. Integralna sredstva se v primerjavi s preteklim obdobjem povečujejo tudi na področju kulture, kar je v programskem pogledu pomembno z vidika premisleka o temeljni upravičenosti in prihodnjih prioritetah slovenske kulture kot stebra narodne identitete.

Proračuna v ospredje postavljata sledeče prioritete: varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastrukturo, izobraževanje

Na podobni ravni kot dosedaj ostajajo proračunska sredstva Ministrstva za zunanje zadeve, kjer se med prioritetami delovanja izpostavljajo zaščita slovenskih interesov v mednarodni skupnosti, gospodarska diplomacija, pomoč, varnost in zaščita interesov slovenskih državljanov v tujini ter prispevek naše države pri zagotavljanju mednarodne varnosti in stabilnosti. Končno pa je potrebno tudi izpostaviti, da v okviru različnih resorjev na dosedanji ravni ostajajo, ponekod pa se tudi povečujejo, proračunska sredstva za zagotavljanje delovanja narodnih manjšin in Slovence po svetu, ki se glede na uspešnost črpanja evropskih sredstev še oplemenitijo.

Proračuna sta trdna, razvojna ter socialno naravnana

Poslanci in poslanke SMC se zavedamo, da je pred nami v danih okoliščinah velika odgovornost, da “s skupnimi napori in sodelovanjem zagotovimo nadaljnjo stabilnost naše države in podlago za ukrepe dolgoročne gospodarske, socialne in trajnostne varnosti, rasti in konkurenčnosti, ki bodo utemeljeni na znanju in inovacijah prihodnosti.” Posebej pozdravljamo tudi dejstvo, da je proračun v luči izpostavljenih širših notranjih in zunanjepolitičnih okoliščin odraz konstruktivnega soglasja znotraj vlade, med socialnimi partnerji javnega sektorja in z veliko željo, upajmo, tudi s predstavniki lokalnih skupnosti ter končnega soglasja zakonodajne veje oblasti.

S predlaganima proračunoma bremena tekoče porabe ne bomo prenašali na prihodnje generacije v obliki dodatnega javnofinančnega dolga

Zaradi vsega navedenega v PS SMC verjamemo, da predlog obravnavanega proračuna za naslednji dve leti predstavlja ustrezno finančno podlago za prihajajoče programske usmeritve države, zato smo ga tudi podprli. Tekom proračunske razprave smo enotno odločitev podpore argumentirali tako s finančnega kot programskega zornega kota in naslovili poziv vladi oz. posameznim ministrstvom k bolj učinkovitemu koriščenju, sicer v primerjavi s preteklim obdobjem za 20 % nižjega, a še vedno pomembnega, 3,2 milijarde evrov velikega obsega sredstev iz evropske finančne perspektive, iz katerega bi morala država po predvidevanjih počrpati 510 milijonov v letu 2016 in 600 milijonov evrov v letu 2017.

Poslanci in poslanke SMC verjamemo, da predlog obravnavanega proračuna za naslednji dve leti predstavlja ustrezno finančno podlago za prihajajoče programske usmeritve države, zato smo ga tudi podprli.