Programski odbor SMC za zdravstvo: Vrednost družbe se odraža v skrbi vse družbe za starostnike

Programski odbor SMC za zdravstvo je v torek, 26. januarja, potekal na temo izvajanja zdravstvene nege v domovih starejših občanov. Seveda pa razprava ni mogla mimo teme dolgotrajne oskrbe, saj naraščajo potrebe po dolgotrajni oskrbi, ki pritiskajo na normative in standarde oskrbe. Na srečanju so poleg članov odbora sodelovali visoki predstavniki stroke zdravstvene nege, združenja socialnih zavodov – domov za starostnike, podpredsednik Odbora za zdravstvo DZ, minister za javno upravo Boris Koprivnikar, vodja programskega odbora SMC za socialne zadeve.

Pomembne odločitve bodo šle v smeri, ali ohraniti standarde, spoštovati normative in povečati obseg javnih sredstev za financiranje oskrbe, kar pomeni zadovoljne zdravstvene delavce in paciente, ali znižati standarde in zahtevati delo nad normativi, kar pelje do znižanja kakovosti oskrbe, ali najti način za dodatno financiranje iz zasebnih virov. Ključno je tudi vprašanje financiranja, kjer moramo doseči družbeni konsenz o financiranju standarda in morda deležu nadstandarda.

Vsi prisotni na srečanju so se strinjali, da se vrednost družbe odraža v skrbi vseh za starostnike. Dejstvo je tudi, da je veliko razhajanj v potrebah stanovalcev v domovih starejših občanov (DSO) in ponudbi storitev katerega vzrok je predvsem zaradi kadrovskih omejitev, oskrba pa je še težavnejša izven ustanov, torej na domu, kjer je breme na svojcih in patronažni službi. Generacije, ki vstopajo v sistem dolgotrajne oskrbe imajo vse višje zahteve, ki izhajajo iz kulture življenja in bivanja ter vse višje potrebe po zdravstvenih storitvah.
V domovih za starostnike narašča število hudo bolnih, tudi gibalno oviranih in kroničnih pacientov, katere bi po nekaterih kriterijih bilo bolje namestiti v negovalne bolnišnice. Letno se zamenja tretjina stanovalce, 40% pa jih potrebuje stalni nadzor. Stroka opozarja, da za 150 starostnikov ponoči pogosto skrbi samo en zdravstveni tehnik. Izvajalci so izpostavili, da so tudi strokovni nadzori tako ministrstva kot zbornice opozorili, da osebje, ki je trenutno zaposleno, ni več sposobno strokovno in kakovostno oskrbovati tako zahtevnih stanovalcev.

Stroka zdravstvene nege, združena v Zbornicizdravstvene in babiške nege – Zvezi strokovnih društve medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je pripravila Modro knjigo standardov tudi za področje zdravstvene nege v DSO, (kadri, števila in izobrazbene strukture), ki odgovarja na bodoče potrebe. Po oceni vodstev DSO, bi z uvedbo referenčnih medicinskih sester, kot je to v referenčnih ambulantah, kjer ustrezno usposobljene diplomirane medicinske sestre skrbijo za kronične paciente, bi lahko razbremenili zdravnike, ki delajo v domovih za starejših občanov za najmanj 30%.

Potrebno je odgovoriti tudi na nekaj pomembnih vprašanj: kako se porablja denar, ki se sedaj zbere; ali je to del javnega zavarovanja; kje bomo v prihodnje črpali potreben denar; kaj bo nabor storitev; kdo ga bo določil; kako bo potekala distribucija virov – bodo financirani posamezniki, kot uporabniki ali institucije? Nivo storitev ki bodo na voljo, mora biti odvisen tudi od finančnih zmožnosti družbe in države. O teh vprašanjih je potrebno doseči širši družbeni dogovor. Nujna je sprememba zakona o zdravstvenem zavarovanju, reformi tega področja mora slediti tudi reforma socialnega varstva.

Stroka in izvajalci se strinjajo, da je bil predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je nastal leta 2005 najboljši približek potrebam na tem področju – predlaga se vladi, da ga vzamejo kot osnovo in nadgradijo.