Profil: Dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo

Ustanovljeno projektno podjetje, oblikovan projektni svet in pridobljeno gradbeno dovoljenje za drugi tir. V teh dneh podpisana tudi pogodba za izvlečni tir. Uspešno dokončan največji izveden projekt na prometni infrastrukturi po izgradnji avtocestnega križa v Sloveniji: 109 kilometrov dolga železniška proga Pragersko-Hodoš.

Ustanovni član SMC je dodobra premislil, preden je sprejel odgovornost ministra za infrastrukturo.

“Motivacija, želja, cilj, da se na področju infrastrukture naredi pomembne izboljšave, so pretehtali,” pravi gradbeni strokovnjak, ki je bil za svoje diplomsko delo na fakulteti za gradbeništvo in geodezijo nagrajen s Prešernovo nagrado. V ZDA je nato raziskoval vidike potresne varnosti konkretnih premostitvenih objektov. Zanj nadvse dragocena izkušnja, kako znanje koristno uporabiti v praksi.

Desetletje in več je delal v javni upravi in bil tudi na mestu državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor. Ministrovanje pa je zanj čast: “Konec koncev človek ne dobi takega vabila prav pogosto.‘‘ O SMC ne dvomi; navsezadnje je v stranko vstopil “zaradi vseh, ki so želeli preplesti svoje ideje, ki zagovarjajo prave stvari, ki so v dobro državljanom”. In verjame, da če bodo vztrajali na začrtani poti, “bodo tudi ljudje konec koncev spoznali, za kaj se pravzaprav zavzemamo”. “Že dlje časa sem tudi sam čutil, da bi bilo potrebno v tej državi, morda z drugačnimi pristopi narediti nek premik. Čutil sem, da nas delitev v Slovenskem političnem prostoru preveč razdvaja in onesposablja, da bi lahko naredili tisto, kar ta država nujno potrebuje, da najdemo nek skupen interes, da združimo skupne moči, da naredimo tiste prave stvari in prav v tem sem videl priložnost v stranki Mira Cerarja.” Politika od politika zahteva strokovnost, znanje, ob seveda osnovnih lastnostih, kot so znati usklajevati, imeti posluh za stroko, spodbujati prave odločitve, je odločen. Ko je nastopil mesto ministra, so mu mnogi rekli, da je celo preveč strokovnjaka in premalo politika. A je prepričan: “Dobro je, če ima minister posluh za stroko svojega resorja. Kako naj bi sicer prišel do res pravih odločitev? Seveda pa, ko se predlogi začno uresničevati, mora znati delovati kot politik. Znati usklajevati!” “Večkrat mi pridejo na misel besede škrata Gimlija iz Gospodarja prstanov: ‘Certanty of death, small chance of success, what are we waiting for!’ Tako približno se mi včasih zdi, da smo v situaciji, kjer je možnost za uspeh majhna, ampak mi gremo v akcijo,” pravi.

Prepričan sem, da imamo vsi nekaj od tega, če je nekdo uspešen.

V ZDA se je zavedel, da se spreminja, da postaja bolj optimističen, da tudi pri drugih želi videti nekaj pozitivnega. Zaradi tega mu kdaj pa kdaj pride na misel, da bi šel živet drugam. Pri nas je preveč nevoščljivosti. “Zdi se mi, da vse prehitro pomislimo, da je se za vsakim uspehom skriva nekaj nečastnega. A še vedno sem tu, med somišljeniki, ki se trudimo naučiti ljudi, da pomagamo drug drugemu, se veselimo uspeha drugih. Prepričan sem, da imamo vsi nekaj od tega, če je nekdo uspešen. Imel sem ponudbe, da bi ostal v ZDA, a Slovenija je bila takrat v optimističnem zagonu. Videl sem kar nekaj izzivov in možnosti za svoje delo v Sloveniji in to me je takrat pripeljalo domov. Danes so morebiti časi, ko te vizije, optimizma manjka, in prav na tem moramo delati, da bomo Slovenijo spet naredili privlačnejšo za mlade.”

V doktorski disertaciji je parafraziral naslov pesmi Leonarda Cohena “There is a crack, a crack in everything, that’s how the light get’s in”. Pomenska dvojnost mu je všeč. “Crack je tudi razpoka, skozi katero v nedostopne prostore vdira svetloba, ali pa recimo posije žarek upanja.”
Gradbeništvo ga je od nekdaj veselilo. Spomni se, da je v otroštvu kar naprej nekaj gradil, razstavljal in sestavljal. Užival je v tehničnem pouku ter tehničnem risanju in pisanju. V srednji šoli pa je takrat, ko je bilo računalništvo nekje na pohodu, s sošolcem ustvaril računalniški program za izračun potrebne dimenzije stebra in armaturo za podane obremenitve, to pa se ni zdelo nekaj fantastičnega samo njima, saj sta prejela Krkino nagrado. Za ta uspeh kot tudi za poklic gradbenika sta prepotrebni vztrajnost in potrpežljivost, ve povedati. In ljubezen do tega, kar delaš, doda, “to žene naprej”.

Od nekdaj so ga privlačile drugačne stvari, recimo jadranje na deski, ko je bil še študent.

Rad ima tudi hitrost in adrenalin. Je ljubitelj formule 1, predvsem pa motociklizma. Navija za Rossija in Marqueza, sam pa, odkar je prodal motor, vozi skuter s kabino. Od nekdaj so ga privlačile drugačne stvari, recimo jadranje na deski, ko je bil še študent. Za ‘abrahama’ si je zaželel skočiti s padalom. In so mu sodelavci podarili bon za skok. Prosti pad je tisto, kar ga mami, še preden se padalo razpre. “Zdaj bo pravi čas, ko so vrhovi še beli, doline pa zelene,” pove ljubitelj narave, ki se rad zadržuje ob vodi. Doma, če je že pred TV-zaslonom, pa ob dobrem angleškem humorju, kot ga znajo ustvariti montypythonovci. Zanimivo je, da mu je všeč glasba mladih: techno, rave, house, živahni ritmi in elektronska glasba. Že med študijem si jo je vrtel v ozadju, za spodbudo sivim celicam in koncentracijo. Že desetletje pa tudi ne je mesa: “Vzel sem si čas in tri mesece vztrajal na presni prehrani, zelenjavi, sadju, oreščkih, izločil sem kruh in kuhano hrano ter se počutil lažjega, bolj energičnega. Teza je bila, da za presnovo kuhane hrane porabimo ogromno energije.” Zaradi naporne službe je prešel na kuhano hrano, a od mesa uživa le ribe.

Bo drugi tir njegov zaščitni znak? “Mislim, da je na nek način že postal.” Želi si, da bi ga začeli graditi še v tem mandatu: “Morda bo to zaznamovalo to vlado, predsednika vlade, ki se je ves čas zavzemal, da je to prioriteta. Vsi se trudimo, da bi bil ta projekt uresničen, vendar v zdajšnjih razmerah brez pomoči in sodelovanja Luke Koper ne bo moglo priti do realizacije.”

Objavljeno v drugi številki strankinega časopisa Naša sredina.

Profil Gaspersic