Dr. Matić ob dnevu Primoža Trubarja: “Danes je praznik slovenskega jezika”

V Državnem zboru je v organizaciji Odbora za kulturo potekala proslava ob dnevu Primoža Trubarja. Zbrane sta nagovorila predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez in predsednik Odbora za kulturo dr. Dragan Matić, prisoten je bil tudi minister za kulturo dr. Anton Peršak.

Dr. Dragan Matić je uvodoma povedal, da je Trubarjev dan pravzaprav praznik slovenskega jezika. Pri slovenščini lahko rečemo, da stojimo na ramenih naših velikanov, literatov in jezikoslovec – v prvi vrsti je prav Primož Trubar. Vse od njegovega velika podviga v okviru protestantskega reformatorskega gibanja, se je slovenščina v različnih, nikakor ne lahkih, razvijala do statusa, ki ga ima danes. Dr. Matić je izpostavil Trubarjeva prizadevanja za slovenski jezik, za katerega, kot je dejal, zmerljivka, da gre za jezik hlapcev in dekel, danes nima več osnove.

Vendar pa je Predsednik Odbora za kulturo opozoril na novodoben izziv – jezik digitalizacije in globalizacije, s katerim se srečuje ves svet. Po njegovem mnenju mora slovenščina ostati enako dobro opremljena za digitalno dobo kot jeziki z večjim številom govorcev, saj po predvidevanjih nekateri jeziki tega prehoda zaradi nerazvitih orodij ne bodo preživeli. Zato je pomembno, da se jezikovno opremimo za prihajajočo dobo, da bo slovenščino razumela tudi umetna inteligenca, na nacionalni ravni pa bo morala postati del e-izobraževanja, e-zdravstva, e-sodstva ipd. Ključno po Matićevih besedah je, da se tega izziva lotimo s predanostjo in vztrajnostjo, pri tem pa se lahko zgledujemo prav pri protestantskih piscih 16. stoletja.

Zajeta slika

Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je med drugim dejal, da je bil Primož Trubar namreč velik mož, človek, ki je za vedno spremenil tok slovenske zgodovine, pa če se tega zavedamo ali ne. Ne glede na to, da je bil iz svoje domovine pregnan, da je bil torej begunec, je vse do konca ohranil ljubezen do slovenske dežele in do njemu tako dragih in »lubih Slouencev«. In ne le to, vse do konca svojih dni si je, čeprav ločen od domovine, tudi prizadeval za to, da bi slovenski jezik in pisano slovensko besedo približal slehernemu, še posebej pa tistim najbolj na rob odrinjenim in zapostavljenim Slovencem in Slovenkam. In Trubarju je naloga, ki si jo je zadal, tudi odlično uspela, celo več! S prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku je postavil temelje za razvoj slovenskega knjižnega jezika, postavil je temelje za kulturni razvoj in napredek, predvsem pa je, do tedaj med številne dežele razdrobljeno slovensko ljudstvo povezal s prav posebno vezjo, s porajajočo se narodno zavestjo. Slovencem, ki so bili do takrat le Kranjci, Štajerci in Korošci, je odprl oči in »razvezal jezike« ter jim omogočil, da so se začeli zavedati svoje samobitnosti. Prva tiskana knjiga v slovenskem jeziku je, po mnenju mojstra pisane besede Ivana Cankarja, največje in najpomembnejše delo slovenske reformacije in eno največjih del v zgodovini slovenskega naroda. S tem, torej s prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku, nam je Trubar dal v roke močno orožje, orožje, ki nam je omogočilo, da smo razvili narodno zavest in narodno pripadnost, pa tudi pojem domovine, s tem pa njegove besede »stati inu obstati« uresničili v vsej njihovi polnosti.

Preberite govor v celoti.

V kulturnem programu so nastopili tudi učenci Osnovne šole Podgorje pri Slovenj Gradcu.

Vir: DZ RS