Premier dr. Cerar za Finance: Če bomo šli sindikatom nekoliko bolj nasproti, bo šlo v korist skupine J – torej najslabše plačanih

Premier dr. Miro Cerar je v pogovoru za časopis Finance potrdil, da se moramo usmeriti k iskanju rešitev: “Jamranje ne pomeni, da nismo kritični. Pomeni, da se pritožuješ brez iskanja rešitve, si nekonstruktiven, da iščeš krivca drugje. Težave moramo definirati in vsak mora nekaj prispevati k rešitvi. To je zmagovalna miselnost, ki jo mnogi menedžerji in športniki personificirajo.”

Napovedal je, da bo vlada v letu in pol mandata še precej naredila, zlasti na področju infrastrukture, kjer bo obnovljenih veliko cest, nadaljevala bo z modernizacijo železnic in naredila nadaljnje korake pri izgradnji drugega tira, in na področju zdravstva, kjer je potrebno narediti temeljne premike.

Premier je med prioritetami izpostavil varnost: “Začeli smo številne posodobitve, ne le pri opremi policistov, prispevali smo več za vojsko, po dolgem času, in delamo tudi sodobnejše načrte delovanja obrambnih sil, da bomo lahko ustrezno odgovorili na nove izzive, ki jih prinašajo krize, terorizem. Varnost namreč ni kar samoumevna. V Evropi smo priča migracijskim pritiskom, ki lahko pripeljejo tudi do varnostnih problemov, tudi terorizma. Zapiranje meja pa lahko pripelje, še posebej v povezavi z migracijami, do konfliktov med državami. Če se zaprejo meje, to oteži gospodarsko sodelovanje, turizem, lahko povzroči tudi napetosti.”

Poudaril je še področje znanosti, za katerega je ta vlada prva, ki je po dolgem času povečala sredstva: “Da ostajamo konkurenčni, da napredujemo, predvsem pa, da povežemo znanost z gospodarstvom, česar je bilo v minulih letih premalo. Tudi kakšen konkretni kompetenčni center bo kmalu postavljen, da bodo mladi lahko dobili kompetence, ki bodo omogočale zaposlitve. Imamo veliko podjetij, ki iščejo delavce z znanji, ki pa jih določeni diplomirani ljudje nimajo. Tu delamo napredek.”

Vlada bo nadaljevala z odpravljanjem administrativnih ovir in izboljševanjem poslovnega okolja: “Zagotoviti še naprej stabilno gospodarsko rast, je ena naših prioritetnih nalog,” je podaril.

O zdravniški stavki je dejal, da je stavka vse presenetila in znova pozval, da naj se stavka konča takoj v korist pacientov. Sicer pa sta pri zdravstvu bistveni dve stvari: da se omogoči boljše delovno okolje za delo zdravnikov, sester in drugega osebja, da se izboljša zdravstveni sistem in da se v korist pacientov tudi s posebnimi ukrepi skrajšajo čakalne vrste. “Pozitivni učinek posebnih finančnih sredstev, ki smo jih letos za to namenili, zdaj izničuje zdravniška stavka,” je opozoril in zagotovil,  da bodo čakalne vrste krajše. “To vsi ljudje upravičeno pričakujejo. To je ključna naloga,” je dejal.

O reformi zdravstva je poudaril, da je to proces in ne enkratni dogodek: “To niso trije zakoni, ki bodo spremenili zdravstvo in odpravili vse probleme. Je kombinacija sprememb na zakonodajnem področju in mnogih praktičnih, operativnih ukrepov.”

Premier je opozoril, da je opozicija samo v zadnjih desetih dneh vložila za tretjino več poslanskih vprašanj za vlado kot v letu 2014 in 2015 skupaj in v zadnjih devetih mesecih vložila šest interpelacij. “Mnogi se trudijo onemogočati pozitivne procese, ampak mi bomo pri spremembah na bolje vztrajali,” je poudaril.

Na Poslovni konferenci Portorož so gospdarstveniki povedali, da želijo nadaljevanje dela vlade po začrtani poti, nadaljnje odpravljanje administrativnih ovir in ustvarjnaje medsebojnega zaupanja med ljudmi, gospodarstvom in državo. “Pravijo, procesi so dobri, kazalniki so dobri, gremo v pravo smer, pa vendar to premalo odseva v javnem mnenju. Preveč je pesimizma. Ne nazadnje so mi rekli, naj poskušam tudi prek medijev predstaviti čim več podatkov, ki jih javnost ne pozna, da bi ljudje videli, da smo na pravi poti.”

O projektu avstrijske Magne v Sloveniji je premier dejal, da gre za izjemno pomembno naložbo za štajerski bazen, ki bi, če bi bila uspešna, prinesel številna delovna mesta. Zagotovil, da bomo projekt dobili, nimamo, je pojasnil. “Podobno smo se trudili pri Yaskawi, ko smo tako dobili zelo pomembno investicijo za Slovenijo, japonsko podjetje je v hudi konkurenci izbralo prav Slovenijo, za nadgradnjo svojega centra, iz katerega bo poslovalo po celotni Evropi. Tudi tu smo naredili izjemne napore. Ni dovolj le, da se srečajo gospodarski subjekti, podjetja in občine, vloga držav je pomembna. Za podjetja iz Azije je pomembno, da vlade odpirajo podjetjem pot,” je pojasnil premier.

Spomnil je na primer Pipistrela: “Brez vladnih ukrepov Pipistrel, ki je sicer odlično podjetje, ne bi mogel tako hitro prodreti na kitajski trg. Slovenija je bila prva pri podpisu dveh sporazumov s področja civilnega letalstva. Če se vrnem k Magni, me zelo skrbi, da nekateri z dezinformacijami in pretirano skrbjo, da bomo uspešni, poskušajo sprožiti polemične javne razprave. To ni v korist sklepanja poslov, investitorji želijo diskretnost. Je pa za našo vlado to zelo pomembno, tudi minister Počivalšek si je zadal, da pripelje nekaj takšnih investicij v Slovenijo.”

O prodaji NLB je premier pojasnil, da čas za prodajo NLB z vidika cene ni ugoden:”Mi pa moramo stremeti po ugodni ceni, da ne bodo davkoplačevalci še enkrat prikrajšani z morebitno prodajo pod neko razumno ceno.” Opozoril je, da vlada ni pristojna za postopek prodaje, pristojen je SDH, ki bo odločila prodaji, vlada pa je dala zaveze, da bo do privatizacije NLB prišlo. “Od tega vlada absolutno ne odstopa. Sem pa dejal, da če bi se izkazalo, da če v nekem časovnem terminu ni primerno prodajati banke, ker bi davkoplačevalce prizadeli še enkrat, želim, da se to vzame v obzir,” je pojasnil.

O iskanju krivcev za težave, v katerih se je znašla v preteklih letih Slovenija, je premier ocenil, da iz te krize ne bomo izšli tako, da samo nizamo obtožbe. “Na plan moramo prihajati z dejstvi. Kar delam sam, je, da se trudim po vsej moči spoštovati načelo, da se politika ne meša v gospodarstvo in bančništvo. Spoštujem pristojnosti SDH, kot predsednik vlade pa moram izraziti mnenje,” je dejal. Spomnil je, da je vlada v okviru svojih pristojnosti sprejela strategijo upravljanja z državnimi naložbami. “Strokovnjakom v SDH smo jasno predpisali, kaj država od njih pričakuje. Uspešno, kakovostno poslovanje podjetij,” je dejal.

V zvezi z izgradnjo 2. tira je premier zatrdil, da to gotovo ne bo drugi TEŠ 6. “Ravno zato traja nekoliko dlje časa. Želimo jasno in preverjeno finančno konstrukcijo, da ne bi prišlo do znanih zadev, ki so se dogajale na področju avtocest, TEŠ 6…,” je dejal. “Upam si napovedati, da prihajamo v končno fazo. Projekt smo dali še enkrat revidirati, da ne bo dvoma o tem, koliko stane. Zdaj moramo biti uspešni na razpisu za evropska sredstva v začetku prihodnjega leta in nato sledijo naslednji koraki.” Premier je ponovil, da je osnovni koncept javno-zasebno partnerstvo, ker iz proračunskih sredstev tega ne moremo financirati. “Delamo na povezovanju deležnikov, od Slovenskih železnic do Luke Koper in do morebitnih drugih deležnikov, lahko so to tudi sosednje države, ki bi pri projektu lahko sodelovale, vendar tako, da ne bi bili ogroženi interesi Luke Koper ali drugih v Sloveniji.”

Premier je poudaril, da je Luka Koper opredeljena kot strateško podjetje, zato bi bilo narobe, če jo privatizirali, “ker bi šli proti tistim, ki z Luko živijo”. “Lahko bi razpravljali o nadaljnji privatizaciji manjšinskega dela Luke Koper, če bi zato obstajala zadostna politična volja in ob pogoju, da ostane v večinskem lastništvu države – tudi osebno sem prepričan, da mora Luka Koper ostati v večinski državni lasti. Vladna koalicija je na stališču, da se tu ne gre v nadaljnjo privatizacijo,” je dejal.

O Lahovnikovem zakonu, ki omejuje plače v državnih podjetjih, je dejal, da gre za zelo občutljivo tema. “Vemo, da nekateri dobivajo plače, ki so z vidika državljanov previsoke. Po drugi strani pa vemo, da so za najbolj kakovostne menedžerje nagrade, primerjalno gledano, še prenizke.” Problem pa nastane, “če želimo, da neko državno podjetje upravlja najbolj usposobljen strokovnjak, potem bo moral biti ustrezno nagrajen. Tega Lahovnikov zakon ne omogoča. Po drugi strani je vprašanje, zakaj nekateri, ki niso vrhunski kadri ali ne delajo dovolj dobro, dobivajo visoke plače. Gospodarski minister se sooča z izzivom, kako bi ta neskladja odpravil. Ampak ta prilagoditev ima zelo malo možnosti, da bo ugledala luč sveta. O tem se zelo težko racionalno pogovarjamo. Takoj namreč vzkipijo mnenja, ki so zelo socialno pogojena, in za funkcionalne rešitve ni veliko razumevanja. Na ministrstvu za gospodarstvo iščejo rešitve, vendar je vprašanje, kako v koaliciji in širše za prave rešitve najti zadostno politično podporo.”

Sindikatom javnega sektorja bo vlada lahk ugodila toliko, kolikor dopuščajo javno-finančne zmožnosti: “Na tem bomo vztrajali. Če jim bomo šli še nekoliko naproti, mora iti to predvsem v korist kategorije J, torej najslabše plačanih, “je v pogovoru za časnik Finance dejal premier dr. Cerar.