Premier dr. Cerar: Varšavski vrh prelomen za ustreznejše odzive zavezništva na sodobno varnostno okolje

Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je v Varšavi z delegacijo, v kateri so bili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ministrica za obrambo Andreja Katič ter generalmajor Andrej Osterman, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, udeležil dvodnevnega Vrha zveze Nato. Varšavski vrh zavezništva je ocenil kot prelomen, ker se svet in še posebej Evropa soočata s številnimi krizami.

Ob koncu Vrha je ocenil, da se zavezništvo s tem zasedanjem prilagaja novim svetovnim grožnjam in izzivom. V luči zaostrenih odnosov z Rusijo je izpostavil slovensko stališče, da je treba iti po dveh poteh hkrati, to je z dialogom in z ustreznimi ukrepi za odvračanje morebitne nevarnosti. Zlasti pri tem vprašanju pa je treba zagotoviti enotnost zavezništva z novimi pristopi, je še poudaril premier. Na Vrhu so voditelji 28 držav članic potrdili zgodovinsko odločitev o krepitvi vojaške navzočnosti na vzhodnih mejah zavezništva. Nato je od ZDA prevzela poveljstvo in nadzor nad protiraketnim ščitom, ki ga zavezništvo postavlja v Evropi.

»Zelo pomembno je, da se Nato ponovno krepi, tako organizacijsko in finančno kot s svojo vizijo, kako zagotavljati varnost svojim članicam in njihovim državljanom in s tem je kot najmočnejša obrambna zveza na svetu zelo pomemben dejavnik miru in stabilnosti v svetu,« je dejal premier dr. Cerar. Obenem je izpostavil, da so države članice zavezništva izkazale veliko enotnost pri soočanju s temi izzivi, med katerimi je izpostavil kibernetske grožnje, terorizem in množične migracije.

Voditelji zveze Nato so na zgodovinskem vrhu v Varšavi, kot je slednjega označil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, potrdili napotitev štirih bataljonov z okoli 4000 vojaki v Estonijo, Latvijo, Litvo in na Poljsko. Pri tem bo šlo za robustne večnacionalne bataljone, ki bodo v navedene države napoteni prihodnje leto in se bodo redno izmenjavali, je pojasnil ter poudaril, da Nato s krepitvijo vojaške navzočnosti na svojih vzhodnih mejah odgovarja na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija. V zvezi s prispevkom Slovenije sicer potekajo pogovori z Italijo o napotitvi voda Slovenske vojske v bataljon v Latviji, ki mu bo poveljevala Kanada.

Kot je v uvodnem delu tokratnega Vrha Nata, namenjenega sprejemanju ključnih odločitev za delovanje Zavezništva v prihodnjih dveh letih, v okviru tematike o okrepljeni 360-stopinjski odvračalni in obrambni drži zavezništva, med drugim izpostavil slovenski premier, dialog ni znak šibkosti, temveč znak moči. Samo z dialogom lahko namreč preprečimo nesporazume in nenamerne eskalacije, je dejal. Ob tem je izrazil trdno podporo poglabljanju sodelovanja med EU in Nato ter na vrhu podpisano skupno izjavo med Unijo in Zavezništvom ocenil kot nujno podlago za nadaljnje sodelovanje.

Pred začetkom vrha so najvišji predstavniki EU in zveze Nato podpisali skupno izjavo, kjer so izpostavili pomen nadaljnje krepitve medsebojnega sodelovanja v luči rastočih varnostnih izzivov v vzhodni in južni soseščini. Zlasti hibridne grožnje in kibernetska varnost, poudarek pa je tudi na izgradnji obrambnih sposobnosti tako v Evropi kot s partnerskimi državami.

Premier dr. Cerar je pav tako pojasnil, da se Slovenija zaveda velikih izzivov in nalog, ki so pred nami, in si bo tako tudi v prihodnje prizadevala, da prevzame svoj del celotnega bremena zavezništva. Ob tem je ostale voditelje informiral, da je v Sloveniji v teku temeljit pregled nacionalnega obrambnega proračuna. Tako je tudi v izjavi za medije premier poudaril, da je Slovenija odgovorna in resna članica zavezništva, kar dokazuje tudi s tem, posebej pa v zadnjih dveh letih, da je obrnila trende upadanja usposobljenosti Slovenske vojske. »Naša vlada je po dolgem času zagotovila več sredstev za vojsko,« je spomnil slovenski premier in pojasnil, da je v teku intenzivno delo na prenovi organizacije, na podlagi katere bomo lahko svojo vojsko posodobili, vlagali več v opremo in razvoj.

Ob tem je pozdravil dejstvo, da na tokratnem vrhu prvič sodeluje Črna gora. Črnogorsko članstvo je za Slovenijo velik uspeh, saj je bila glavna podpornica te države pri njenem vključevanju v Nato, je pojasnil premier. Črna gora bo po ratifikaciji pristopnega protokola v vseh državah članicah postala 29. članica zavezništva, na vrhu pa je sodelovala kot povabljena država. »Pomembno je, da Nato ostane odprt za države Zahodnega Balkana. Trdno smo prepričani, da bo širitev s Črno goro znatno prispevala k stabilnosti regije,« je na zasedanju ocenil premier dr. Cerar.

Drugi dan Vrha so voditelji ločeno zasedali na temo Afganistana ter Ukrajine ter se sestali z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem in ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom. Ob tem so podprli nadaljnja prizadevanja za izboljšanje varnostnih razmer v Afganistanu ter potrdili podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. Slovenski premier se je pri tem zavzel za podporo vsem naporom, namenjenih zagotovitvi polnega uresničevanja sporazumov iz Minska. Prav tako je pozdravil ukrajinsko privrženost reformam ter napredku, opravljenem doslej in navkljub težkim razmeram, v katerih se je znašla država.

Voditelji zavezništva so zaključek dvodnevnega zasedanja namenili vprašanju 360-stopinjskega projiciranja stabilnosti na jug, vključno s pomočjo Jordaniji, Iraku, Tuniziji ter ob ustreznih pogojih Libiji.