Premier dr. Cerar: Strošek za prosilca za azil je 385,80 evra mesečno

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je na začetku 16. redne seje Državnega zbora RS odgovarjal na poslanska vprašanja o stroških migrantske krize, o varnosti izpostav centra za tujce in azilnih domov ter prebivalcev. Odgovarjal je tudi, ali bodo povzročiteljih bančne luknje pravično in ustrezno kaznovani, pojasnil je tudi vprašanje glede upravljanja državnega premoženja in s kadrovanjem v državnih podjetjih.

Glede stroškov povezanih s prehodom migrantov čez ozemlje Slovenije je premier dejal, da so za čas od konca septembra 2015 do konca leta 2015, ti stroški znašali 22, 5 milijonov EUR, v letošnjem letu pa je do 15. februarja nastalo 9,8 milijona EUR stroškov: “Gre za stroške vezane na stroške dela zaposlenih v državnih in občinskih organih ter javnih zavodih, stroške izvedbe ukrepa sprejema in začasne namestitve migrantov, stroške v zvezi z opremo in stroški prostovoljcev in stroški občin. Skupaj so stroški povezani s prehodom migrantov čez ozemlje Slovenije od konca septembra do 15. februarja 2016 torej znašali 32.280.774,66 EUR.”

Dr. Cerar je povedal še, da je Evropska komisija 5. novembra 2015 odobrila 10,2 mio EUR izrednih sredstev, za soočanje s pritokom beguncev v Slovenijo: “Ob tem je Razvojna banka Sveta Evrope odobrila donacijo v višini 1,5 mio EUR, Visoki komisariat Združenih narodov za begunce pa je doniral 3,6 mio EUR. Poleg tega so bilateralno sredstva prispevali tudi nekateri drugi donatorji.”

Evropska komisija je 5. novembra 2015 odobrila 10,2 mio EUR izrednih sredstev, za soočanje s pritokom beguncev v Slovenijo

Premier je pojasnil, da strošek za prosilca za mednarodno zaščito znaša 385,80 EUR na mesec: “V znesek je vštet oskrbni dan 12,26 EUR, pomnožen s 30 dni in 18 EUR mesečne žepnine. Osnovna oskrba vključuje nastanitev v azilnem domu, prehrano, oskrbo s sredstvi za osebno higieno in z oblačili ter obutvijo. V stroške oskrbnega dne niso všteti fiksni stroški kot so plače, stroški za delovanje doma in drugo.”  Premier je še poudaril, da Slovenija ni ciljna država in je v naši državi prosilcev za azil neprimerljivo manj kot v sosednji Avstriji oziroma Nemčiji, kot ciljnih država. Postopki za azil so še v teku. Tako je bilo do sedaj vrnjenih le nekaj več kot ducat ljudi.

Na vprašanje o varnosti izpostav centra za tujce in azilnega doma je predsednik vlade izpostavil, da Center za tujce nima izpostav: “Deluje že številna leta in je varnost okoli centra primerno urejena, saj do zdaj ni bilo zaznati večjih varnostnih problemov zaradi delovanja centra samega. V centrih za tujce je zagotovljeno tehnično varovanje in fizično varovanje s strani policije. Na območju Centra za tujce je gibanje omejeno.” Kar zadeva varnost v Azilnem domu in izpostavah zanjo pa je premier pojasnil, da zanjo skrbi varnostna služba, ki izvaja tako fizično kot tehnično varovanje, varnost v okolici teh objektov, pa tako kot drugod po državi, zagotavlja policija.

Dodal je še, da se vlada ves čas migrantske krize trudi, da o vseh načrtovanih ukrepih redno obvešča javnost in občine ter skrbi za izmenjavo mnenj in usklajevanje stališč z lokalno skupnostjo. “Razumemo skrb prebivalstva, zato bomo tudi za vsako novo lokacijo, ki bi jo potrebovali za namestitev katerekoli kategorije migrantov, opravili ustrezno oceno varnosti ter po potrebi zagotovili dodatne varnostne ukrepe in aktivnosti. To sicer policija izvaja že od začetka migrantske krize na vseh lokacijah,” je povedal dr. Cerar.

Razumemo skrb prebivalstva, zato bomo tudi za vsako novo lokacijo, ki bi jo potrebovali za namestitev katerekoli kategorije migrantov, opravili ustrezno oceno varnosti

Na vprašanje o odgovornosti povzročiteljev bančne luknje je premier uvodoma pojasnil, da je vlada že sprejela vrsto ukrepov in v zakonodajni postopek vložila vrsto sistemskih rešitev, ki bodo omogočili učinkovitejše spoprijemanje z omenjenim problemom: “V začetku januarja 2015 je vlada sprejela Program ukrepov za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016: Ničelna toleranca do korupcije.”

Dr. Cerar je izpostavil, da je v prvi polovici leta 2015 bil sprejet tudi nov Zakon o bančništvu, ki je uredil dostop do podatkov, varovanih kot bančna tajnost. V njem je določeno, da mora banka posredovati podatke, varovane kot bančna tajnost, če te podatke pisno zahteva Komisija za preprečevanje korupcije ali če jih zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija.  Nadalje je pojasnil, da je novela Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank, ki so z DUTB v pravnem razmerju, vzpostavila naznanilno dolžnost: “Te osebe bodo morale organom odkrivanja naznaniti vsako kaznivo dejanje, o katerem so bile obveščene ali so drugače zvedele zanj, storjeno v povezavi z banko, ki je deležna ukrepov.”

Povedal je tudi, da Ministrstvo za pravosodje pripravlja spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku, v katerem bo med drugim olajšan tudi pregon kaznivih dejanj, storjenih v okviru bančnega sistema. Premier je še dodal, da je Banka Slovenije z namenom aktivnejšega sodelovanja s pravosodnimi organi in organi pregona ustanovila Posebno inšpekcijsko skupino, katere namen je doseči hitro odzivnost, dostop do podatkov in hitro koordinacijo dela Banke Slovenije, preiskovalnih organov in tožilstva pri obravnavi določenih primerov. “Prav tako je aktualna vlada poskrbela za največjo kadrovsko okrepitev tožilskih vrst v zadnjem obdobju, saj je 15. 9. 2015 priseglo 30 novih tožilk in tožilcev”, je izpostavil premier.

Aktualna vlada je poskrbela za največjo kadrovsko okrepitev tožilskih vrst v zadnjem obdobju, priseglo je 30 novih tožilk in tožilcev

Dejal je še, da se konstantno izboljšuje sodelovanje med organi pregona in odkrivanja: “Tako policija kot državno tožilstvo namreč ugotavljata, da se je po začetnih težavah sodelovanje med organi odkrivanja in pregona ter bankami vendarle vzpostavilo in se tudi odvija v smeri odkrivanja in naznanjanja kaznivih dejanj, saj so banke skupaj s prijavami začele pošiljati tudi potrebno bančno dokumentacijo. Policija obravnava vse zadeve s področja bančne kriminalitete prednostno, prav tako državna tožilstva.”

Na vprašanje o kadrovanju v državnih podjetjih in upravljanju državnega premoženja, je dr. Cerar pojasnil, da upravljanje družb v državni lasti predpisuje Zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je Slovenija popolnoma implementirala v letu 2015, ko je bila sprejeta tudi prva strategija upravljanja kapitalskih naložb države. Povedal je, da gre za začetek preglednega in jasnega upravljanja kapitalskih naložb države, katerega aktivno in strokovno upravljanje je zaupano Slovenskemu državnemu holdingu. “Člane nadzornega sveta SDH na predlog vlade imenuje državni zbor,” je še spomnil premier in dodal, da je s tem prvič v zgodovini Slovenije vzpostavljen sodoben in gospodarsko najbolj razvitim državam sveta primerljiv sistem korporativnega upravljanja družb v državni lasti, s čimer smo izpolnili tudi vsa priporočila Evropske komisije: “Gre za depolitizacijo upravljanja z državnim premoženjem,” je povzel dr. Cerar.

Glede kadrovanja v NLB je premier dr. Cerar pojasnil, da vlada ni pristojna za te postopke. “Ustreznost kandidatov bosta preverili Evropska centralna banka in Banka Slovenije. V te procedure se vlada ne sme vmešavati. To ni več politika. Seveda pa pozorno spremljam in pričakujem, da bo postopek izveden korektno,” je dejal in dodal, da pričakuje ustrezna pojasnila, da se bodo na vsa vprašanja, ki so se v zadnjem času pojavljala v javnosti, natančno in odgovorno odgovorilo.

Eden osnovnih ciljev tega sistema in Zakona o SDH je ločitev države oziroma politike od upravljanja družb v državni lasti

Glede davčne reforme je premier dejal, da vlada želi pravičnejšo porazdelitev davčnega bremena: “Vlada se je že s podpisom socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016 zavezala k izvedbi ukrepov za prestrukturiranja javno finančnih bremen, s ciljem znižanja obremenitve dela.” Pojasnil je, da bo treba pri prestrukrutiranju uresničevati cilj konsolidacije javnih financ. “Vlada bo tako v prihodnje pripravila ukrepe za znižanje obremenitve dela na eni strani, medtem ko bo na drugi strani pripravila ukrepe, s katerimi bo pokrila izpad prihodkov,” je pojasnil dr. Cerar in dodal, da se bo zasledovala  enakomerna porazdelitev davčnega bremena v skladu z ekonomsko močjo zavezancev. Podaril je še pomen dialoga: “Koraki davčne reforme bodo usklajeni v socialnem dialogi z delodajalci in delojemalci, saj le socialni idalog predstavlja temelj za doseganje širokega duržbenega soglasja v prihodnjem razvoju Slovenije in pomembno demokratično vrednoto, ki jo je treba utrjevati, razvijati in poglabljati.”