Premier dr. Cerar po vrhu EU-Balkan: Sedaj je ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je v Bruslju po vrhu voditeljev držav na tako imenovani Balkanski poti izjemno povečanega obsega migracij opozoril, da je sedaj ključno spoštovati sprejete zaveze, ki so močne in pomenijo korak naprej. V nasprotnem primeru bo Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese, je poudaril slovenski premier. Ob tem je pojasnil, da so politične zaveze sinočnjega vrha močne in pomenijo korak naprej. Četudi gre le za enega od pomembnih korakov, ki jih bo treba v prihodnjih tednih in mesecih nadgraditi z nadaljnjimi, predvsem z dogovorom o sodelovanju s Turčijo. Kot je po zasedanju pojasnil slovenski premier, se povečujejo sprejemne zmogljivosti v Grčiji, vzpostavljajo se različne dodatne kontrolne točke na mejah držav na balkanski poti. Predvsem pa so dane zaveze vseh držav, da bodo bistveno bolje sodelovale pri obveščanju in uravnavanju toka beguncev, dokler se ta ne zmanjša, je poudaril.

Slovenija bo sicer v tednu dni deležna okrepitve 400 policistov iz držav EU, vključno z opremo, kar se bo po potrebi v prihodnje še stopnjevalo, je premier povedal o eni od zavez voditeljev. Pri tem je poudaril, da je držanje zavez vseh nujno, saj Slovenija samo zahvaljujoč izjemnim naporom policije in vojske, civilne zaščite in vseh ostalih prostovoljcev in služb, humanitarnih in drugih organizacij še zmore ta silni napor.

Če bi ugotovili, da se zaveze po mini vrhu ne izpolnjujejo, bo Slovenija zaostrila ukrepe na meji z vsemi potrebnimi sredstvi in možnostmi. Vlada bo že na četrtkovi seji obravnavala vse možne ukrepe, ki jih bo treba sprejeti ob morebitnem neupoštevanju zavez z nedeljskega mini vrha EU-Balkan, je na novinarski konferenci po seji sveta za nacionalno varnost dejal predsednik vlade dr. Cerar. Sam je pripravljen storiti vse, da se zavaruje slovenske interese in lokalno prebivalstvo, pravi.

Premier si sicer “kot Evropejec” ne želi postavljanja ograje, a bo država v to prisiljena, če se zaveze ne bodo v zadostni meri uresničevale. Med drugimi zaostrovalnimi ukrepi je spomnil, da so že angažirali del vojske v podporo policiji, sprejeli spremembe zakona o obrambi, pripravljeni pa so tudi uporabiti vojake, ki so nekoč služili vojaški rok in so tako že usposobljeni. Tak vpoklic po njegovih besedah omogoča obstoječa zakonodaja. Poleg tega lahko stopnjujejo policijsko prisotnost na meji, posebej s pomočjo tujih policistov.

Glede informacije, da naj bi Slovenija razmišljala o uporabi klavzule pogodbe o EU, ki omogoča tudi vojaško podporo, pa odgovarja, da je primarno namen dobiti policijske okrepitve. Če bo potrebna dodatna logistična podpora policiji, pa jo bodo dosegli z aktiviranjem Slovenske vojske. Če pa bo to podporo treba okrepiti, “smo odprti tudi za sodelovanje v okviru Nata ali kako drugače”. Pri tem podarja, da gre zgolj za logistično podporo. Prepričan je tudi, da je treba slovenske interese in lokalno prebivalstvo zavarovati pred nekontroliranim migrantskim tokom, hkrati pa je treba s tistimi, ki prihajajo k nam, ravnati humano.

Kot je poudaril, je Slovenija meja Evrope, zato je “naša dolžnost, da jo varujemo, tudi v korist drugih držav”. “Slovenija je branik evropske kulture,” je še poudaril premier in dodal, da se država obnaša evropsko, solidarno in konstruktivno. A beguncem, kot pravi, ne moremo preprečiti njihove poti v želene države.

 

»Ključno je, da je treba te zaveze spoštovati v praksi. Če od jutri naprej ne bo tako, potem se situacija ne bo bistveno spremenila. V tem primeru smo na poti, ki sem jo označil že ob prihodu,« je poudaril predsednik vlade. V tem primeru se bodo namreč zrahljale vezi med vsemi državami in bo tako tudi Slovenija morala storiti vse, da poskrbi za svojo varnost in interese, je dejal in izrazil upanje, da bodo sosednje države in druge spoštovale dane zaveze.

Po besedah predsednika vlade je Slovenija uspela s svojimi predlogi v danih možnostih, pri čemer pa je ključno, da še vedno ni rešen problem v državah izvora in tranzita zunaj EU. Ob tem se je Slovenija zavzemala za čim večjo okrepitev nadzora na zunanji meji, predvsem v Grčiji, kar je bilo v skupni izjavi voditeljev tudi delno upoštevano.

Voditelji držav EU in Balkana, ki so se udeležili vrha, so se v svojem dogovoru zavezali h krepitvi sprejemnih zmogljivosti na balkanski migracijski poti. Tako naj bi v Grčiji in državah migrantske poti Zahodnega Balkana bi število mest povečali na 100.000. Hkrati so se voditelji zavezali, da se bodo vzdržali enostranskih dejanj. Prav tako so se zavzeli za krepitev nadzora zunanje meje EU, zlasti med Grčijo, Makedonijo, Albanijo in Srbijo v sodelovanju z evropsko agencijo za zunanje meje Frontex.