Premier dr. Cerar odgovarjal na poslanska vprašanja: Slovenija bo storila vse za zaščito svojih interesov in dostojno poskrbela za migrante

Na začetku 15. redne seje Državnega zbora RS je predsednik vlade dr. Cerar odgovarjal na  vprašanja poslancev in poslank na temo migrantske krize, informacijsko-komunikacijskih projektov in nedavnega obiska ZDA, dolgotrajne oskrbe starejših in kadrovanja. O reševanju migrantskega vprašanja je premier tudi poslancem poudaril pomen skupne evropske rešitve. K njej lahko pripomore tudi njegov predlog pomoči Makedoniji pri nadzoru na meji z Grčijo. Povedal je, da bo Slovenija storila vse za zaščito svojih interesov in dostojno poskrbela za migrante. Glede obiska v ZDA je premier dejal, da je bil namen vladne delegacije predstavnikom naših podjetij omogočiti stik z najvišjimi predstavniki glavnih svetovnih korporacij na področju digitalne tehnologije. Zatrdil je, da je bil obisk uspešen. O zakonu o dolgotrajni oskrbi je premier dejal, da bo slednji še letos na poslanskih klopeh, saj je to kratkoročna prioriteta te vlade. Premier dr. Cerar je v državnem zboru ponovil argumente za odločitev, da ne sprejme odstopa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja. Ravnanje dr. Mramorja je premier tudi sam kritiziral, vendar pa se je minister za napako opravičil, v čemer premier vidi etično komponento njegovega ravnanja.

6G3A3685

O dolgotrajni oskrbi starejših je pojasnil, da je imel pred dnevi sestanek s pristojnimi ministricami, na katerem se je seznanil z napredkom na tem področju. Trenutno tako deluje usklajevalna skupina, ki preučuje vire financiranja oz. njihovo medsebojno usklajevanje. Vsi dosedanji predlogi tako stremijo k enotni ureditvi dolgotrajne oskrbe in predlagajo združitev obstoječih virov v eni blagajni oz. rešitev, s katero se bo zmanjšal pritisk na stalno naraščanje zasebnih izdatkov. Bo pa po oceni ministrstva za delo za uveljavitev nove zakonodaje z novim virom financiranja, ki bo lahko tudi sklop različnih virov v eni blagajni, treba na letni ravni zagotoviti dodatnih 90 do 110 milijonov evrov javnih sredstev, je povedal premier, a kljub temu, da to vladi predstavlja velik izziv je vprašanje dolgotrajne oskrbe treba urediti.

Glede nedavnega obiska v ZDA je premier dejal, da sta sodelovali dve delegaciji: vladna, ki jo je vodil sam, in pa “pridružena” gospodarska delegacija, s katero so na nekaterih dogodkih sodelovali skupaj, na nekaterih pa ločeno, a usklajeno. V vladni delegaciji so bili poleg njega le še minister za javno upravo Bojan Koprivnikar, veleposlanik Slovenije v ZDA, državni sekretar za zunanje in evropske zadeve v kabinetu premierja in premierjeva svetovalka za odnose z javnostmi. Ekipa je bila “skrčena na minimum”, njeni neposredni stroški, ki so jih zagotovili iz sredstev kabineta, so znašali 23.201 evro. Kot je pojasnil, se je v ZDA na pogovore “z najbolj svetovno znanimi, vplivnimi in uspešnimi korporacijami s področja digitalne oziroma informacijsko-komunikacijske tehnologije” podal zato, ker so lahko slovenski gospodarstveniki samo na ta način, s pomočjo vladnega vrha, prišli do razgovorov z najvišjimi predstavniki teh podjetij. “To so bili pogovori na najvišji ravni, zato smo tudi lahko podpisali kar nekaj sporazumov,” je v parlamentu pojasnil dr. Cerar.

 6G3A3626

“Cilj je bil: Slovenija se želi prebiti med vodilne evropske države v digitalni transformaciji, na področju digitalizacije. Slovenija želi postati zelena referenčna država v digitalni Evropi, kar pomeni povezati državno in javno sfero z gospodarstvom in potrebami državljanov.” Zatrdil je še, da je bilo za slovenski obisk na strani ameriških korporacij veliko zanimanja in da je bil njihov odziv zelo pozitiven ter da so bila slovenska podjetja z njim zelo zadovoljna. Spomnil je, da so bili podpisani memorandumi o sodelovanju z IBM, Microsoftom in Oraclom, prevzeta pisma o nameri s strani EMC in Cisco ter podpisan memorandum o sodelovanju s podjetjem HP Slovenija, ki se je nameravalo pred tem obiskom umakniti na Hrvaško.

Dr. Cerar je v odgovoru na vprašanje o reševanju migrantske krize poudaril, da je to nekaj, kar presega sposobnost Slovenije in vsake posamezne države EU, zato potrebujemo skupno evropsko in tudi širšo rešitev, v katero bi se vključile tudi nekatere neevropske države. To je bil po njegovih besedah tudi razlog za njegovo pobudo, da se poleg ukrepov v Grčiji in sporazuma s Turčijo vzpostavi tudi zaščita na grško-makedonski meji, kjer bi se preprečile iregularne migracije v Evropo. Ta njegova pobuda, ki jo je poleg nekaterih evropskih držav pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ta hip doživlja konkretno razpravo, danes jo bodo obravnavali tudi notranji ministri v Amsterdamu, je dejal premier.

6G3A3640

Slovenija bo sicer po njegovih besedah ukrepala kot doslej, poskrbela bo za tiste migrante, ki se znajdejo pri nas. Bo pa tako kot nekatere druge države zavračala tiste migrante, ki prihajajo iz varnih držav in nimajo drugih utemeljenih razlogov za azil, če bo prišlo do zaostrovanja na mejah, je napovedal. Kot je poudaril, Slovenija spoštuje pravico do mednarodne zaščite, a se v postopku lahko izkaže, da posameznik do nje ni upravičen. Zagotovil je, da bo Slovenija storila vse, kar bo treba, da bo zaščitila svoje interese in hkrati ravnala v skladu s pravom, pri čemer bo upoštevala razmere in varnostne vidike ter dostojno poskrbela za ljudi, ki bodo prihajali k nam.

Premier dr. Cerar je v državnem zboru ponovil argumente za odločitev, da ne sprejme odstopa finančnega ministra dr. Dušana Mramorja. Ravnanje dr. Mramorja je premier tudi sam kritiziral, vendar pa se je minister za napako opravičil, v čemer premier vidi etično komponento njegovega ravnanja. Tudi ni vsaka etična napaka enako težka, je poudaril premier in dodal, da je nepravilnosti, o katerih je govora, odkrila njegova vlada, natančneje ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar iz SMC. “To dokazuje, da sledimo zavezam o uveljavljanju pravne države in etičnosti.” Prav tako je po besedah premierja finančni minister ravnal v dobri veri, da dela zakonito, honorarje pa je dodeljeval sodelavcem, ki so delali preko delovnega časa. Danes se je izkazalo, da je bila to napaka, zato je prav, da je ponudil odstop, je dejal premier. Ker pa je Mramor napako obžaloval ter je po oceni Cerarja eden najboljših ministrov sedanje vlade, je premier presodil, da je prav, da ostane v vladi.