Premier dr. Cerar: Ob dnevu Evrope, rojstvu povezane Evrope, poudarjam, da sta tudi prihodnost Slovenije in EU neločljivo povezani!

Govor predsednika Vlade dr. Mira Cerarja ob pričetku pogajanj o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

https://twitter.com/MiroCerar/status/861841330900799488

Spoštovani gospod predsednik,
cenjeni poslanke in poslanci,
dragi državljanke in državljani,

Slovenija je pred trinajstimi leti uresničila eno svojih ključnih prioritet in postala enakopravni del Evropske unije. Članica edinstvene skupnosti, ki se na podlagi zgodovinskih izkušenj še kako zaveda pomena svobode, miru in temeljnih demokratičnih vrednot. Unije, ki je z zavedanjem, da smo lahko le združeni boljši in močnejši, v zadnjih šestdesetih letih postala eno največjih gospodarstev na svetu ter obenem vzpostavila in ohranila zavidljivo raven blaginje in socialne zaščite. Tega napredka in realnega stanja v Uniji se premalo zavedamo.

Dejstvo je, da se je Unija od izbruha svetovne finančne in gospodarske krize spremenila. Številni izzivi, na katere smo bile države članice različno pripravljene, so vzeli dobršno mero zagona njenemu razvoju, ošibile sposobnost učinkovitega sodelovanja in, kar je še posebej zaskrbljujoče, vnesle nezaupanje državljanov do prihodnosti povezave nasploh. Do neke mere tudi pri nas. Namesto naporov k iskanju skupnih rešitev se poraja vse več pozivov k protekcionizmu, skrajnemu nacionalizmu in rušenju vrednot, ki so se utrjevale desetletja.

Izid včerajšnjih predsedniških volitev v Franciji in pred tem parlamentarnih volitev na Nizozemskem so jasna potrditev, da je takšna pot za večino nesprejemljiva. Da je v Uniji še vedno jasno izražena volja ljudi po sodelovanju, krepitvi miru in svobode ter skupnemu odzivu na vse močnejše in nepredvidljive globalne izzive.

Spoštovani poslanke in poslanci,

Evropska unija še zdaleč ni popolna. Potrebuje spremembe in konkretne odločitve, kako stvari izboljšati. A še vedno je daleč najboljša alternativa, ki nam je na voljo. Prepričan sem, da je Evropska unija tako za Slovenijo kot tudi za ostale države članice najboljša možnost, da soustvarjamo boljšo prihodnost za vse naše državljanke in državljane. Nobena država članica sama ne zmore toliko, kot zmoremo vse države skupaj, v tesnem sodelovanju in povezavi.

Žal tega razmišljanja ne delijo vsi. Kot veste so državljani Združenega kraljestva na referendumu junija lani sprejeli odločitev, da izstopijo iz Evropske unije. Takšne odločitve si še zdaleč nismo želeli. A njihovo demokratično voljo spoštujemo. Zdaj gremo naprej, pred nami so novi časi.

Po formalni sprožitvi postopka za izstop iz Evropske unije smo pred dobrim tednom voditelji 27 držav članic na posebnem zasedanju Evropskega sveta sprejeli in Evropski komisiji kot našemu pogajalcu podali ključne smernice za pričetek pogajanj. Smernice smo sprejeli hitro in odločno. Ta izraz trdnosti in enotnosti sedemindvajseterice je pomenljiv in je presenetil tudi London. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da naša enotnost v tem v času ne bo večkrat na preizkušnji.

Pogajanja pričenjamo odločeni, da najprej izpeljemo postopek karseda sporazumne ločitve in šele nato dorečemo novo obliko sodelovanja Unije z Združenim kraljestvom. Enotno, pošteno za vse in brez ločenih pogajanj pod mizo. Ob tem pa seveda dogovorno opredelimo tudi prihodnji razvoj Unije sedemindvajsetih držav s ciljem, da iz tega procesa izidemo boljši in močnejši ter odprti za nadaljnje širitve.

Izstopna pogajanja še zdaleč ne bodo lahka. Pričakovanja obeh strani so namreč že v izhodišču zelo različna. V naslednjem letu in pol lahko gre v pogajanjih marsikaj narobe. Nobena ločitev ni enostavna, sploh po 44 letih skupne poti. Kakršen koli bo že izid pogajanj, odnosi z Združenim kraljestvom se bodo občutno spremenili. Razmere bodo zagotovo spremenjene za naše državljane, ki delajo in živijo na Otoku, še bolj pa za podjetja, ki z Otokom poslujejo. Toda, če nam je dobrobit državljanov v vzajemnem interesu, pa je Združeno kraljestvo že dalo jasno vedeti, da se ne vidi več kot del enotnega trga Evropske unije. Na to se moramo vsi dobro in predvsem pravočasno pripraviti.

Pomemben element sprejetih smernic je t.i. faznost pogajalskega procesa. Pomeni, da se želimo najprej, torej od nastopa nove britanske vlade pa predvidoma do konca letošnje jeseni, dogovoriti o treh najbolj pomembnih elementih: (1) o pravicah državljanov, (2) o ustrezni finančni poravnavi in (3) o statusu meje med Republiko Irsko in Severno Irsko kot pomembnega elementa miru v tem delu Evrope. Šele ko bo na teh področjih dosežen »zadosten napredek«, se bomo posvetili drugim odprtim vprašanjem. V tem drugem delu izstopnih pogajanj, ki bo trajal predvidoma do jeseni 2018, se naj bi tudi pričeli preliminarni pogovori o bodoči obliki sodelovanja z Združenim kraljestvom.

V kolikor bodo pogajanja potekala po zastavljeni časovnici, naj bi Združeno kraljestvo iz Unije izstopilo spomladi 2019. Šele nato naj bi prišlo do – upam, da čim bolj ambicioznega – sporazuma o novem odnosu med Unijo in Združenim kraljestvom, katerega uveljavitev bo odvisna tudi od odločitve tega cenjenega Državnega zbora.

Ob vsem tem se moramo seveda zavedati, da lahko pogajanja v katerikoli fazi uberejo drugačna pota, kot jih zdaj načrtujemo. Pogajalski proces bo zato ves čas terjal ustrezne dinamične prilagoditve in našo polno pozornost. Toda ta proces nas ne sme odvrniti od tega, da svojo pozornost ponovno usmerimo v ključne razvojne teme. V prihodnjih mesecih in letih moramo namreč našim državljanom čim bolj odločno in učinkovito dokazati, da smo sposobni – seveda ob zagotavljanju varnosti in miru – Evropsko unijo nadalje razvijati in modernizirati, da smo sposobni zagotoviti nadaljnjo gospodarsko rast, rast zaposlenosti, ponuditi jasno perspektivo mladim, razvijati in uporabljati najnovejše informacijske tehnologije ter na vse druge načine Unijo uspešno peljati v prihodnost.

Spoštovani,

Slovenija je na pogajanja z Združenim kraljestvom pripravljena. Prva prioriteta v teh pogajanjih je dobrobit naših državljanov. Na Otoku živi, študira ali dela približno 1500 slovenskih državljanov. Naš cilj je, da se njihove pridobljene pravice po odhodu Združenega kraljestva iz Unije kar najmanj spremenijo, predvsem pa je pomembna predvidljivost njihovega položaja v Združenem kraljestvu. Prav zato se je treba o tem dogovoriti najprej. Odprava negotovosti je tudi sicer ključnega pomena za vse, saj poleg državljanov močno zadeva tudi različne gospodarske in finančne subjekte na obeh straneh pogajalske mize. Nenazadnje znaša slovenski izvoz v Združeno kraljestvo preko 500 milijonov evrov letno, storitve k temu dodajo še okrog 160 milijonov. Pomembnega učinka bo deležen tudi slovenski turizem, saj britanski turisti pri nas letno ustvarijo okrog 4 % vseh tujih nočitev.

Za Slovenijo bodo torej zelo pomembni tudi posredni učinki izstopa, predvsem njegov finančni vidik. Dejstvo je, da se bo z izstopom tretje največje članice Evropske unije, ki letno prispeva okrog 15 % vseh prihodkov proračuna EU, občutno spremenil tudi obseg evropskega proračuna, pomembnega za prevladujoči delež javnih investicij v Sloveniji. Naše stališče je zato tu jasno: naredili bomo vse, da zaradi Brexita ne pride do zmanjšanja obsega sredstev kohezijske politike ali skupne kmetijske politike, ki so nam v tej finančni perspektivi na voljo.

Zato je ključno, in s tem smo se na nedavnem vrhu v Bruslju strinjali vsi, da se v prvi fazi izstopnega procesa dogovorimo o pravičnem poplačilu vseh zavez in obveznosti, ki izhajajo iz celotnega obdobja članstva Združenega kraljestva v Uniji. Slovenci imamo za to lep pregovor: »Čisti računi, dobri prijatelji«.

Pravična finančna poravnava je namreč pomemben temelj zaupanja in dobrega nadaljnjega sodelovanja. Je osnova za naše ambiciozno sodelovanje z Združenim kraljestvom v prihodnosti, za katerega upam, da se ne bo ustavilo zgolj pri trgovini, temveč bo zastavljeno mnogo širše, tudi na področjih varnosti, obrambe, zunanjih odnosov, razvojnega sodelovanja, znanosti, visokega šolstva in tako naprej.

Dame in gospodje,

Odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz EU, je hkrati tudi priložnost za nov zagon Evropske unije. Enotnost in odločenost za to smo potrdili že večkrat. Čas je, da pričnemo s konkretnimi dogovori kakšno Evropo si želimo. Znanih je pet idealno-tipskih scenarijev, ki jih je z namenom spodbuditve razprave predložila Evropska komisija, predsednik Juncker pa marca letos prvič namenoma razpravljal o njih prav v Sloveniji. Ti scenariji so torej izhodišče za premislek o naši skupni prihodnosti, pri čemer dopuščajo medsebojno kombiniranje, pa tudi oblikovanje povsem novega skupnega scenarija. Ne gre torej za kakršnokoli črno-belo pozicioniranje, pač pa za mavrično paleto možnosti, ki jo moramo z demokratičnim dialogom pretvoriti v našo skupno zgodbo prihodnosti.

Zdaj je torej predvsem ključno, da vsi pričnemo izvajati tisto, k čemer smo se doslej zavezali, ob tem pa naslednjih mesecih oblikujemo vizijo prihodnosti močne Evropske unije. Takšne, v kateri smo skupaj zavezani k istemu temeljnemu okviru in istim ciljem, pa čeprav je lahko – če bi to koristilo nadaljnjemu razvoju Unije – hitrost napredovanja posameznih članic do teh ciljev različna. Če bi do tega prišlo ne dvomnim, da Slovenija ne bi ostala v najbolj povezanem delu Evropske unije.

Slovenija je zavezana vrednotam, ki so jim sledili ustanovitelji Evropske unije. To smo z besedami in dejanji tudi že večkrat dokazali. Zato bomo skupaj s podobno mislečimi državami aktivno vztrajali, da te vrednote še naprej ostajajo v središču evropske integracije.

Evropska unija potrebuje močne institucije. Vendar je naloga teh, da jasno in odločno, na podlagi enakopravne obravnave vseh članic, zagovarjajo interes celotne Skupnosti. Še posebej to velja za Evropsko komisijo. Vendar pa žal nekatere njene odločitve ne pripomorejo k utrjevanju skupnega interesa. Nesprejemljivo je namreč, čemur smo bili priča ob nedavnem predlogu za podaljšanje nadzora na notranjih mejah EU, da Komisija svoje odločitve podreja interesom zgolj manjšega števila držav članic. Ta odločitev je v popolnem nasprotju s skupnim interesom utrditi Schengenski prostor in okrepiti enotni trg, temelječ na prostem pretoku ljudi, blaga in storitev. Ob popolni odsotnosti prepričljivih objektivnih argumentov preprosto škodi našemu gospodarstvu in ne prispeva k dobrim sosedskim odnosom. Ob tem pa daje vedeti, da Unija ne zna ceniti dovolj svojih lastnih dosežkov in naporov tistih, ki z veliko truda trdno varujemo schengenske meje in s tem zagotavljamo varnost njenega celotnega območja.

V Sloveniji je močno zavedanje, da je treba dogovore spoštovati. Še posebej, če gre za evropsko zakonodajo. Pri uveljavljanju slednje je velikega pomena, da ljudem, ki ob zunanji meji živijo ali slednjo z dobrimi nameni legalno prečkajo, omogočimo, da bodo čakalne vrste na prehodih čim krajše. To smo prejšnjo soboto z nemalo napora ob pomoči Evropske komisije tudi uspeli doseči. Dobili smo jasnejše usmeritve, kaj je pri izvajanju uredbe še sprejemljivo, da bodo razmere na mejnih prehodih znosne. Dejstvo pa je, da so kolone na meji s sosednjo Hrvaško vedno bile in bodo. Nenazadnje naša prva prioriteta ostaja spoštovanje pravnega reda Evropske unije in zagotavljanje varnosti. In zato bo Slovenija še naprej odgovoren varuh schengenske meje.

Razprave o prihodnosti EU se je treba lotiti s konkretnimi dogovori in ukrepi, osredotočenimi v dobrobit ljudi. Poleg nekaterih že omenjenih usmeritev bo treba bistveno več narediti tudi na področju socialne kohezije oziroma na t.i. Evropskem stebru socialnih pravic. Dejstvo je, da se prebivalstvo stare celine nezadržno stara, da je kvalitetnih delovnih mest premalo in da je zaradi posledic globalizacije in nedavnih kriz socialna neenakost v Uniji prevelika. V številnih evropskih državah bistveno večja kot pri nas. In na to se je treba odzvati. Nima smisla govoriti o boljši Evropi, če slednje njeni državljani niso deležni. Zato se bo treba v naslednjih mesecih temeljiteje posvetiti tudi tej temi. Prav o tem sem skupaj z ministri pred dnevi razpravljal na srečanju z mladimi. O tem sva posebej razpravljala s švedskim kolegom Löfvenom ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji. Slednji namreč 17. novembra letos na Švedskem gosti Socialni vrh za rast in poštena delovna mesta, na katerem bom aktivno sodeloval tudi sam.

Končno naj še dodam, da sta prihodnost Evropske unije in Slovenije neločljivo prepleteni. Ob tem, ko se zavzemam za nadaljnji skupni razvoj Evropske unije, to počnem iz prepričanja, da bi morebitna dezintegracija Unije vse njene članice in celotno Evropo potegnila nazaj v preteklost, v čas številnih medsebojnih nesoglasij in konfliktov. To bi bilo izrazito negativno tudi za Slovenijo. Seveda pa se hkrati zavedam, da je za Slovenijo dobra in sprejemljiva le takšna prihodnost Evropske unije, v kateri bodo tudi slovenskim državljankam in državljanom zagotovljeni mir, človekovo dostojanstvo, temeljne svoboščine in človekove pravice, varnost, delo in ustvarjalnost, čim višji nivo socialnega blagostanja ter druge demokratične, pravne in solidarnostne vrednote.

Spoštovani poslanke in poslanci,

živimo v zanimivih časih, polnih izzivov doma in po svetu. Ne nazadnje smo deležni tudi zgodovinskega izstopanja ene izmed članic iz Evropske unije. A to nas lahko naredi še močnejše. Če se bomo le osredotočili na potrebe ljudi in ne na njihove strahove. Če bomo dejansko začeli sprejemati ključne odločitve. In če bo le prevladalo zavedanje, kot je nedavno dejal podpredsednik Komisije Timmermans, da »imamo v Evropi le dve vrsti držav; majhne, in tiste, ki še ne vedo, kako majhne so.«

Želim vam prijetno praznovanje dneva Evrope.