Premier dr. Cerar na Vrhu EU izrazil veselje ob širokem priznanju komplementarnosti njegove pobude za krepitev makedonsko-grške meje

Slovenski premier dr. Miro Cerar je ob koncu prvega dne vrha EU izrazil veselje ob širokem priznanju komplementarnosti njegove pobude za krepitev makedonsko-grške meje. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je poudaril, da načrt EU in Turčije ostaja prioriteta, in da je “treba storiti, da uspe, zato načrtujemo posebno srečanje s Turčijo v začetku marca”. Vrh EU pa je drugi dan po zelo napornih pogajanjih dosegel dober kompromis o britanskem vprašanju, premier dr. Cerar je o tem dejal: “Gre za pošten dogovor, lahko smo povsem mirno pristali nanj. Slovenski interesi so ustrezno zavarovani,” in izpostavil, da je bila Slovenija v pogajanjih zelo dejavna.

Premier se je v petek v Bruslju ob robu vrha EU z voditelji Grčije, Nemčije, Hrvaške, Avstrije in Nizozemske pogovarjal o usklajevanju dejavnosti na balkanski in srednjeevropski migracijski poti. Kot pred tem Avstrija je bila tudi Slovenija pozvana k omilitvi ukrepov na meji, na kar pa ni pristala, je pojasnil dr. Cerar: “Slovenija mora glede na okoliščine, ki jih je sprožila Avstrija, odločno ukrepati in dokler vztraja Avstrija, mora tudi Slovenija, ki je schengenska država in bo v prihodnjih dneh in tednih postopno, a zanesljivo varovala schengensko mejo. Vlada je te odločitve sprejela in izvedli jih bomo.”

Pogovarjali so se tudi o tem, kako čim bolje uskladiti dejavnosti na balkanski in srednjeevropski migracijski poti. “Izpostavili so, da Grčija ne sme ostati osamljena, da potrebuje pomoč in da so vsi pripravljeni pomagati, a da mora tudi sama storiti bistveno več za ustavitev nedovoljenih migracijskih tokov,” je povedal dr. Cerar in dodal, da Cipras napoveduje intenziviranje grških dejavnosti pri ustavljanju nedovoljenih migracij. Premier meni, da je zdaj skrajni čas za to, ter ocenjuje, da bosta ravnanje Avstrije in posledično Slovenije močna spodbuda Grčiji, da tudi sama stori več, ob pomoči EU, ki pa jo mora sprejeti.

Slovenski premier je še izpostavil, da je bil minule dni v Bruslju zelo dejaven pri usklajevanju ukrepanja v migracijski krizi. Znova je poudaril, da je bila slovenska pobuda, ki vključuje tako sodelovanje s Turčijo in pomoč Grčiji kot krepitev nadzora na makedonsko-grški meji, prepoznana kot dopolnilna vsem ostalim evropskim pobudam. Slovenska pobuda je po premierjevih navedbah dobila podporo velike večine držav ter bila na splošno prepoznana kot konstruktivna in komplementarna pomoč pri reševanju migracijske krize. Izpostavil je tudi, da je kolege opozoril, da se čas izteka – da ne gre več za mesece niti tedne, ampak za dni.

Čeprav pri iskanju skupne rešitve ni bilo storjenega veliko novega, pa je prav ukrepanje Avstrije, ki mu Slovenija sledi, pokazalo, da je treba zdaj resnično narediti, kar so dolgo odlašali – preiti od besed k dejanjem. Zelo pomembno je na balkanski in srednjeevropski migracijski poti pokazati, kako je mogoče razumno in pametno sodelovati in ukrepati, je sklenil.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je sicer že v četrtek v Bruslju udeležil delovnega vrha Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije in EU, ki sta ga na pobudo Slovenije organizirala predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije. Srečanje, ki so se ga udeležili še hrvaški premier Tihomir Orešković, srbski predsednik Tomislav Nikolić in makedonski predsednik Gjorge Ivanov, je bilo namenjeno izmenjavi stališč glede omejevanja iregularnih migracij na t. i. zahodnobalkanski poti. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Pred začetkom vrha EU se je premier dr. Cerar udeležil še delovnega srečanja enajstih voditeljev držav članic EU s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem, ki ga je sklicala Avstrija na temo sodelovanja s Turčijo pri reševanju migracijske krize. Sledilo je še delovno srečanje z voditelji ALDE. Nato se je premier dr. Cerar sestal še s skupino držav V4, kjer je sodeloval še hrvaški premier Orešković.

Osrednja tema vrha EU je bilo torej iskanje rešitev za begunsko oziroma migracijsko krizo. Po Tuskovih besedah se je treba izogniti bitki med načrti A, B in C, ki nima smisla, saj zgolj ustvarja delitve v EU. Namesto tega je nujna sinteza različnih pristopov, saj ni dobre alternative celostnemu evropskemu pristopu, je še poudaril. Poudarili so, da hitra in celovita izvedba akcijskega načrta EU in Turčije ostaja prednostna naloga, da je tok migrantov iz Turčije v Grčijo še vedno premočan ter da je potrebno občutno in trajno znižanje števila nezakonitih vstopov iz Turčije v EU. Zaskrbljujoč tok nezakonitih migracij vzdolž balkanske poti terja nadaljnje usklajeno delovanje in konec pristopa spuščanja prebežnikov skozi države brez registracije, so še izpostavili voditelji na Vrhu EU.

Glede doseženega dogovora z Veliko Britanijo ima le-ta po prepričanju slovenskega premierja večplastne učinke. “Zelo pomembno je, da se ta tema ne bo več odpirala, saj je treba energijo usmeriti v reševanje migracijske krize in drugih aktualnih vprašanj,” je dejal in dodal, da je jasno, da si želimo obstanka EU v sedanji sestavi tudi zato, ker je Velika Britanija velika, močna in pomembna članica, ki veliko prispeva k skupni evropski politiki, po drugi strani pa je Velika Britanija močnejša, če ima ob sebi EU.

Dr. Cerar je še opozoril, da lahko pogajanja o britanskem vprašanju privedejo do tega, da bi se kakšna druga država v prihodnje na podoben način lotila pogajati z ostalimi članicami EU, kar pa zagotovo ni nekaj, kar bi si smeli želeti. “S tem poglavjem je treba take trende ustaviti. Evropa mora skupaj iskati poti naprej, se osredotočiti na vse tisto, kar nas povezuje, samo tako lahko učinkovito ostanemo konkurenčna celina v globalnem svetu ter se razvijemo v skladu z vrednotami in politikami, ki smo si jih zastavili,” je izpostavil premier.