Premier dr. Cerar na prvem simpoziju slovenskih raziskovalcev v tujini

Predsednik vlade dr. Miro Cerar se je v Ljubljani udeležil 1. simpozija slovenskih raziskovalcev v tujini, ki ga je otvoril skupaj z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič. Premier dr. Cerar je na simpoziju poudaril, da je »Slovenija kljub svoji majhnosti na svetovnem zemljevidu znanosti izjemno prepoznana zaradi izjemnih slovenskih raziskovalnih dosežkov.« Prisotnim se je za njihovo delo iskreno zahvalil in jim čestital.

Predsednik vlade je v svojem nagovoru pozdravil iniciativo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, da Mesec znanosti skupaj z društvom VTIS zaključi s 1. simpozijem slovenskih raziskovalcev v tujini. Premier je poudaril, da je današnji simpozij dobra priložnost za to, da Slovenija izkaže priznanje slovenskim raziskovalcem, ki delujejo v tujini in hkrati priložnost, da krepimo vezi med nami, saj si želimo ustvarjati pogoje, da se lahko slovenski raziskovalci iz tujine vrnete v domovino, če boste to želeli.

Premier dr. Cerar je opozoril, da se mu zdi ključno, da »že med mladimi krepimo radovednost, spodbujamo njihovo domišljijo in jim damo možnost, da so kreativni«. Da bi to dosegli, potrebujemo odlične učitelje, ki pa jim moramo dopustiti nujno svobodo. V naši družbi namreč »potrebujemo pogum in drzno misel,« je še poudaril premier in dodal, da mora drzno misel spremljati odgovornost. Premier je izpostavil koncept večdimenzionalne inteligence in opozoril, da je poleg racionalne inteligence v znanosti nujna tudi vsaj emocionalna in socialna, saj »svet potrebuje znanost, ki je etična in usmerjena v dobro človeka in človeštva.«

Predsednik vlade je poudaril, da si bo kot predsednik vlade prizadeval za »odprto družbo, za ustvarjalno družbo ter za odgovornost v družbi.« Predvsem pa, poudarja premier, je pomembno sodelovanje.

Premier dr. Cerar je izpostavil, da je vlada, ki jo vodi, prvič po letu 2011 zaustavila trend padanja proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost. V proračunih za 2016 in 2017 vlada bistveno več sredstev namenja krepitvi infrastrukture za raziskave in inovacije ter spodbujanju naložb podjetij v raziskave in razvoj. Hkrati so se začeli izvajati ukrepi evropske kohezijske politike, vezani na Strategijo pametne specializacije, kar pomeni, da bo v letih 2017 in 2018 več sredstev evropske kohezijske politike in več povezovanja med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom.