Predvidena ukinitev dopolnilnega zavarovanja in spremembe pri koncesijah. Kolar Celarčeva: Stopili smo na gas.

Predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025, ki ga je predstavila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, spremembe na področju koncesij, več pristojnosti za vodstva zdravstvenih ustanov in večjo pristojnost ministrstva pri izvajanju obveznega zavarovanja.

Na podlagi resolucije bodo na ministrstvu pripravili dvoletne akcijske načrte. Prvi bo pripravljen že jeseni, ko bo predvidoma sprejeta tudi resolucija. Resolucija in njene glavne opredelitve bodo tudi osnova za spreminjanje zdravstvene zakonodaje. Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc bodo že jeseni predstavili predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer bodo med drugim opredelili podeljevanje koncesij.

Po besedah v. d. direktorice direktorata za zdravstveno varstvo Irene Kirar Fazarinc trenutno pregledujejo koncesijske pogodbe, na podlagi analize pa bodo pripravili spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem bodo zapisali enotna merila in kriterije za podeljevanje koncesij. Proti koncu leta bodo v javno razpravo poslali zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Resolucija in njene glavne opredelitve bodo tudi osnova za spreminjanje zdravstvene zakonodaje.

Namesto dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bo ministrstvo za zdravje predlagalo nov model financiranja, saj želijo omogočiti večjo pestrost virov za financiranje zdravstva. Kateri bodo ti dodatni viri, je vprašanje političnega konsenza, bo pa cilj predvsem povečati javnofinančne vire in usmeriti del sredstev, ki se v proračun stečejo na račun trošarin na tobak in alkohol, v preventivne zdravstvene programe.

Ministrstvo za zdravje želi na novo definirati pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, tako da pri tem ne bo imel vloge samo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ampak tudi ministrstvo za zdravje, saj je finančna kriza pokazala tudi vse slabosti na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov. Ker se je izkazalo, da so ob enakih pogojih vodstva zdravstvenih zavodov različno učinkovito ukrepala, bodo spremenili zakonodajo tako, da se bodo zaostrili pogoji glede strokovnosti in izkušenj vodstvenega kadra, dali jim bodo večja pooblastila pri upravljanju in večjo odgovornost, pa tudi možnost nagrajevanja. Na ministrstvu hkrati pripravljajo tudi spremembe zakona o pacientovih pravicah ter intervencijske ukrepe, s katerimi želijo skrajšali čakalne dobe na sprejemljivo mejo. Pri tem bodo sodelovali neposredno s strokovnimi vodstvi izbranih bolnišnic.

Finančna kriza je pokazala tudi vse slabosti na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov.

Obetajo se tudi spremembe na področju dolgotrajne oskrbe, pri čemer sodelujejo skupaj z ministrstvom za delo, družino, socialne zavede in enake možnosti. V začetku bodo razvijali področje primarnega zdravstvenega varstva ter področje geriatrije, bodo pa morali poiskati tudi rešitev za financiranje tega področja. Namen resolucije je sicer izboljšati zdravje in blagostanje za vse prebivalce, zmanjšati neenakost v zdravju, optimizirati zdravstveno oskrbo v smislu dostopnosti do enako kakovostne in varne oskrbe, povečati uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravilnosti in ohranjanju solidarnosti ter omogočiti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.

Kolar Celarčeva se zaveda, da za resolucijo potrebuje širok konsenz. Zato so se še pred objavo resolucije sestali s ključnimi deležniki v zdravstvu. Z Zdravniško zbornico Slovenije so se dogovorili za redne mesečne sestanke, prvi bo v začetku julija. Ministrica je obenem tudi odločno zavrnila trditev, da na ministrstvu ne delajo dovolj: “Upam si trditi, da je to en tako velik premik naprej, da je treba kvečjemu reči, da smo stopili na gas in peljemo naprej 200 na uro.”

Več o zdravstveni resoluciji lahko preberete na spletni strani ministrstva za zdravje