Predsednik vlade dr. Cerar predstavil proračuna za prihodnji dve leti:

Spoštovani predsednik Državnega zbora, dragi poslanke in poslanci, državljanke in državljani,

Pred vami sta predlog spremembe proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018. Z njima sledimo našim ustavnim, zakonskim ter evropskim obvezam in nadaljujemo dinamiko postopnega zniževanja javnofinančnega primanjkljaja.

Predloga proračunov jasno kažeta, da se gibanja slovenskih javnih financ izboljšujejo. Primanjkljaj sektorja država se je s 5 % bruto domačega proizvoda v letu 2014, lani znižal na 2,9 % BDP, za letos pa je načrtovan v višini 2,2 % BDP. Skladno z zavezami je načrtovan primanjkljaj sektorja država v letu 2017 v višini 1,6 % BDP in v letu 2018 1 % BDP. S tem se bo postopno izboljševal tudi strukturni primanjkljaj, v skladu s srednjeročnim ciljem na način, da bo skladen tudi z zahtevami Pakta stabilnosti in rasti ter na ta način tudi z ustavnim fiskalnim pravilom.

Predlagana sprememba proračuna 2017 in predlog proračuna za leto 2018 namreč skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu izhajata iz veljavnega Okvira za pripravo proračunov sektorja država, je bil v Državnem zboru sprejet aprila in določa najvišje dovoljene odhodke za posamezno leto. Proračuna hkrati sledita usmeritvam in ciljem ekonomske politike, kot jih določata Program stabilnosti in Nacionalni reformni program iz aprila 2016. Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja država.

Pri pripravi predlogov proračunov so upoštevani makroekonomski okviri iz jesenske napovedi UMAR-ja iz septembra 2016. V slovenskem gospodarstvu v obdobju od leta 2014 dalje beležimo stabilno rast, ki se bo po ocenah urada nadaljevala tudi v letih 2017 in 2018. Bruto domači proizvod se bo v letu 2016 povečal za 2,3 %, v letih 2017 in 2018 pa za 2,9 % oz. 2,6 %. Pomemben dejavnik gospodarske rasti ni več zgolj izvoz, saj se krepi tudi zasebna potrošnja. Hkrati se nadaljuje okrevanje na trgu dela in pospeševanje investicij, ki angažirajo predvsem domače znanje in delo.

Najpomembnejše politike, ki smo jih upoštevali pri pripravi proračunov za leti 2017 in 2018, lahko strnemo v štiri področja:

  • davčno prestrukturiranje,
  • politika plač v javnem sektorju,
  • upravljanje dolga in
  • ključna področja investiranja.

Davčno prestrukturiranje je usmerjeno v razbremenitev dela in sicer z uvedbo posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost ter s spremembo lestvice za odmero dohodnine in dohodkovnega praga za dodatno splošno olajšavo. To pomeni ohranitev in odpiranje delovnih mest na področjih, ki so najbolj produktivna in ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti, ustvarjeni v podjetjih. Hkrati je za leto 2017 predviden dvig stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, s čimer se bo deloma pokril izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine.

Politika plač v javnem sektorju ostaja pomembno sidro za vzdržnost javnih financ. Vlada je pri pripravi proračunov upoštevala veljaven dogovor s sindikalnimi partnerji o sprostitvi določenih ukrepov, ki imajo finančne učinke v letu 2017.

Hkrati je vlada pripravila Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki podaja poglavitne rešitve glede usklajevanja plač ter ureditve drugih stroškov dela. Ob tem je pomembno dejstvo, da restriktivno politiko nadaljujemo tudi pri omejevanju sredstev za transfere posameznikom in za obvladovanje stroškov pokojninske blagajne. Omejitve se torej na vseh področjih sproščajo postopno, saj javnofinančne omejitve drugačnega scenarija ne dopuščajo.

Upravljanje dolga temelji na strateških ciljih, katerih rezultat je znižanje izdatkov za obresti. Slovenija bo tako za plačilo obresti iz državnega proračuna v letu 2017 namenila za 86 milijonov oziroma za 8,2 odstotka manj kot letos, v letu 2018 pa še za 0,3 odstotka manj.

Ključna za rast in razvoj so področja investiranja. Največ sredstev je načrtovanih v prometu in prometni infrastrukturi, sledijo varovanje okolja in okoljska infrastruktura, kmetijstvo, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport. Izvajanje finančne perspektive EU 2014-2020 je namenjeno sofinanciranju vsebinskih projektov, z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki, ki povečujejo konkurenčnost ter zagotavljajo kakovostna in dolgoročna delovna mesta.

Poleg omenjenih politik pa je vlada je ob pripravi proračunov upoštevala tudi širše področje ekonomskih politik, ki se navezujejo na politiko finančnega sistema in upravljanja premoženja.

Vse to bo omogočilo, da sredstva namenimo za ključne prioritete. Gre za področja:

  • vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela,
  • vlaganja v znanost in zaposlovanje,
  • krepitev kakovosti storitev za zdravje in
  • povečanje varnosti v najširšem pomenu.

Za ta področja bo v proračunu za leto 2017 namenjenih skoraj 2,2 milijarde evrov, leta 2018 pa skoraj 2,3 milijarde evrov. Ocena realizacije letošnjega proračuna kaže na 1,85 milijarde evrov.

Več bo povedala ministrica za finance.

Sam bi v zaključku te strnjene uvodne prestavitve rad razjasnil nekaj, kar je bilo v zadnjem času večkrat glasno izpostavljeno. In sicer, da ima naša vlada na voljo milijardo več davčnih prihodkov, kot jih je imela prejšnja vlada v letu 2013. To drži. A v tistem letu je državni proračun zabeležil primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov. In obresti, ki smo jih plačevali pred dokapitalizacijo bank, so bile bistveno nižje. Pred vami sta zdaj proračuna, katerih primanjkljaja sta neprimerljivo nižja: 681 in 305 milijonov evrov.

Tako sem prepričan, da sta predlagana proračuna dober kompromis med tem, kar imamo na voljo v fiskalni ovojnici, in našimi razvojnimi prioritetami na katerih temelji višja rast, ki je osnova stabilnih proračunov tudi v bodoče.

Spoštovani, državnemu zboru zato predlagam, da oba predloga tudi sprejme.