Predsednik Počivalšek za maribor24.si: Stranka ne bo rasla zaradi mene, rasla bo zaradi ekipe, bo pa zaradi mene zagotovo bolj sodelovalna!

Intervju je bil objavljen na portalu maribor24.si, avtorica Tea Tošić Golob

Ob prevzemu vodilnega mesta SMC smo z Zdravkom Počivalškom med drugim govorili o tem kakšne plane ima z obuditvijo stranke, kaj njegova pozicija pomeni za Maribor, katere obveze izpolnjuje Magna ta trenutek do Slovenije in kako resne so napovedi o novi gospodarski krizi.

Konec septembra je bil Zdravko Počivalšek, sicer minister za gospodarstvo, izvoljen za novega predsednika SMC. Z njim smo ob prevzemu nove funkcije med drugim govorili o tem kakšne plane ima z obuditvijo stranke SMC, kaj njegova pozicija pomeni za Maribor, katere obveze izpolnjuje Magna ta trenutek do Slovenije in kako resne so napovedi o novi gospodarski krizi.

Kako nameravate obuditi stranko SMC, da se vrne med slovenske prvokategornike?

Druga največja stranka koalicije z desetimi poslanci in štirimi ministri je prvokategornik. Nabito polna dvorana na kongresu, kjer je bilo 450 ljudi, pa je pokazala, da smo še kako budni. SMC ima zdravo jedro, ideje, izkušnje in znanje. Imamo vizijo in jasno definirane vrednote, ki so osnova za program. Tega bomo v naslednjih mesecih izpilili in prenovljenega predstavili na programskem svetu.

SMC ima po petih letih poleg znanja in očitnih rezultatov tudi pomembne politične izkušnje vodenja države, kar navadno ni nekaj, s čimer se mlade stranke lahko pohvalijo. Danes imamo ministre v štirih resorjih, ki so ključni za gospodarski, socialni in trajnostni razvoj države in na tem bomo temeljili tudi naše delo v prihodnje.

Kot predsednik želim predvsem ohranjati zagon tistih, ki ga imamo največ – da nadaljujemo dobro delo in ga nadgrajujemo.

Predvsem pa želim dati nov zagon tistim, ki ga v zadnjem času morda niso imeli toliko. Želim si več aktivne vloge in glasu vsakega člana, več idej, več zavez, več zavedanja, da smo za prihodnost stranke in Slovenije odgovorni vsi. Stranka ne bo rasla zaradi mene, rasla bo zaradi ekipe, bo pa zaradi mene zagotovo bolj sodelovalna – notranje in zunanje.

Ali stranka polno podpira trenutno vlado pri njenih projektih?

Absolutno. SMC je bila in je konstruktiven partner v vladi. Dobro se zavedamo, da je politična stabilnost nujen predpogoj za gospodarsko rast in razvoj. Nadalje, le gospodarska stabilnost pa ljudem, volivcem omogoča, da gledamo na dobrobit slehernega posameznika. Moto, ki sem ga povedal na kongresu – ne levo, ne desno, ne nazaj, samo naprej – ni le moj. Ta kaže na prizadevanja SMC v iskanju ravnotežja, kot tudi zmožnost sodelovanja SMC z vsemi, ki jih žene skrb za razvoj Slovenije.

Kakšno je vaše stališče glede predlogov Levice za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja?

SMC je že pred solo akcijo Levice zagovarjala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in to se v tem mandatu ni spremenilo. Tudi koalicija je tu enotna. Dejstvo pa je, da gre za zelo zahtevno in kompleksno vprašanje, ki ga čez noč ne moremo razrešiti. Predlogi Levice so premalo domišljeni, predvsem pa postavljeni v povsem nerealne in neizvedljive časovne okvirje. Ne bom pristal na to, da ogrozimo finančne temelje našega zdravstvenega sistema. Vsi se namreč strinjamo s smerjo, vendar pa je tu ključno, da pridemo do dobrih vzdržnih rešitev. Ministrstvi za zdravje in finance sta tu ključni in ne moreta biti zgolj obstranska opazovalca. Ni pa prav, da državljani, zavarovanci plačajo ceno nabranih političnih točk, kar je točno to, kar se bi zgodilo, če bi se šlo v tovrstne spremembe prehitro in nepremišljeno.

Kaj vaša nova pozicija predsednika vladne stranke pomeni za Maribor, si lahko obeta kaj več?

Kot veste sem minister, ki je pristojen za skladen regionalen razvoj. Sam prihajam iz majhne obmejne občine in se še kako dobro zavedam, da Slovenija ni le Ljubljana – še zdaleč ne. Tudi temelj vsake stranke so lokalni odbori, ki skrbijo za uravnoteženo zastopanost interesov vseh regij. Lokalni odbori so namreč tista osnovna celica, ki najbolje razume izzive ljudi in najlažje najde rešitve za njihov boljši vsakdan. V Svetu stranke SMC bodo tudi zato predstavniki vseh regij. S tem zavezo za skladen regionalen razvoj prenašam tudi nanje.

Prepričan sem, da je sem s svojim dosedanjim delom dokazal, da resnično verjamem v (gospodarski) potencial Maribora z okolico. Zato sem tudi pri kandidaturi na lokalnih volitvah podprl aktualnega mariborskega župana Sašo Arsenoviča, za katerega verjamem, da bo Mariboru vrnil prepotreben gospodarski utrip.

Pred volitvami ste obljubljali, da boste enkrat tedensko na sedežu ministrstva v Mariboru? Ali to izvajate?

Že v prvem mandatu sem se skušal držati načela, da vsaj enkrat mesečno delam v Mariboru, v drugem sem to želel dodatno okrepiti, a moram priznati, da mi tako pogosto, kot bi si to želel, ne uspeva. Sem sicer ogromno na terenu, po celotni Sloveniji, pogosto na Štajerskem ter v okolici Maribora. Pri svojem delu skušam enakovredno obravnavati vse regije, krepim vezi s predstavniki regij, podjetij, z župani. Tedensko uradovanje v Mariboru pa je res cilj, ki bo težje uresničljiv, če želim doseči vse ostalo, kar sem si še zadal – in to bo verjamem, da posredno bolj prispevalo tudi k razvoju Maribora kot pa sama prisotnost na mariborski izpostavi našega ministrstva.

Kaj naj bi uredil in omogočil zakon o Pohorju? Kaj lahko Maribor in Pohorje pričakuje od tega zakona? Kdo bi moral pripraviti predlog zakona?

Ideja o omenjenem zakonu je, kolikor sam vem, zrasla pod Pohorjem, zato sem tudi mnenja, da morajo predlog zakona pripraviti vsi tisti, ki imajo za takšen zakon nek določen interes, pa naj bo to na področju gospodarstva, okolja, kmetijstva ali kateremkoli drugem področju.

Nedvomno ima Pohorje izjemne priložnosti na področju turizma, resnično uspešno pa bo na tem področju takrat, ko bo strategija razvoja tega področja sovpadala s Strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma. To pomeni, ko se bodo vsi, ki imajo v razvoju Pohorja vsaj kanček turističnega interesa, povezali in delovali skupaj.

Dopuščam možnost, da sam zakon ni potreben, saj kot veste nisem ravno pristaš krepitve regulacije, verjamem, da je pred tem še ogromno drugih poti. Kot vedno, se tudi pri viziji razvoja Pohorja zatakne v dveh točkah – prva je poenotenje glede tega, kaj vizija dejansko je, druga pa je diskusija o sredstvih oz. finančni odgovornosti za razvoj. Po vzoru nekaterih drugih držav in njihove ureditve bi bilo za realizacijo kakršnihkoli ukrepov v prid Pohorja najbolj smotrno, da bi finančna sredstva vložili prav vsi, ki si obetajo kakršnekoli koristi od zastavljenih ukrepov.

V mislih moramo imeti le naslednje – z zakonom ali brez moramo Pohorju omogočiti razvoj, nikakor ne smemo iz njega ustvariti še eno strogo varovano območje, kot smo ga na določenem delu Slovenije že.

Kako ste kot minister glasovali glede novega statuta in nadzornika SODO? Bo sedež SODO in njegova delovna mesta ostala v Mariboru?

O predlogu je vlada odločala na dopisni seji, kjer ministri navadno ne glasujemo, razen, če smo izrecno proti. Ker je bilo gradivo usklajeno na strokovni ravni, posebej ni izstopalo. Prav tako velja neko zaupanje med ministri, ki urejajo področja, za katera so pristojni. Kasneje se je izkazalo, da moramo biti vseeno bolj kritični pri presojanju gradiv, sploh, če na seji ne sedimo za skupno mizo. Sicer pa ne vidim razloga, zakaj sedež SODO ne bi ostal v Mariboru.

Katere obveze Magna do Slovenije ta trenutek izpolnjuje? Kako bo povečevala zaposlitve v Sloveniji, če v Gradcu ukinja tretjo izmeno oz. odpušča pogodbenike zaradi zmanjševanja naročil?​

Magna se je zavezala, da bo projekt in proizvodnjo v problemskem območju Maribora s širšo okolico ohranila najmanj pet let od zaključka investicije. Podjetje mora v skladu s pogodbo v prvi fazi najkasneje do 30. oktobra 2022 ustvariti 404 nova delovna mesta, ohranjati pa jih morajo najmanj pet let od dneva, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno. To torej pomeni, da lahko omenjeno številko doseže tudi prej. Zatem pa mora ohraniti delovno mesto, ne pa tudi delovno razmerje delavcu, ki je bil na to mesto prvič zaposlen.

Magna zaenkrat z državo korektno sodeluje, korektni in smeli so tudi naši pogovori glede naslednjih korakov, to je vse, kar lahko rečem.

Kako resne so napovedi o novi gospodarski krizi. Kako bi se moralo slovensko gospodarstvo pripraviti na krizo?

Poglejte, slovenskemu gospodarstvu gre dobro, a tega si Slovenci kar nočemo priznati. Bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju 2019 za 2,6 % višji kot 2018. Gospodarska rast se sicer nekoliko umirja, a je na letni ravni še vedno stabilna! Trendi v 2018 v primerjavi z 2017 prav tako kažejo, da število gospodarskih subjektov narašča, povečuje se rast zaposlenih v gospodarskih družbah in v okviru dejavnosti samostojnih podjetnikov, prihodki doma in na tujih trgih prav tako rastejo v obeh kategorijah, zadovoljujoči pa so tudi drugi finančni kazalniki – kot npr. neto dodana vrednost na zaposlenega, neto čisti dobiček.

Sam sem optimist, to že veste. Menim da nam gre dobro – krizi pa sami utiramo pot s tem, ko ji namenjamo toliko pozornosti.

Je že res, da kratkoročni kazalniki za evrsko območje, kamor gre več kot polovica našega blagovnega izvoza, kažejo na nekoliko nižjo rast gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju kot v prvem. Res je tudi, da se poslabšujejo pričakovanja glede prihodnjih gospodarskih gibanj. V tem kontekstu največ govorimo o navezanosti Slovenije na nemško gospodarstvo. Skoraj petino blagovne menjave in več kot desetino storitvene namreč ustvarimo z Nemčijo.

Vendar nihče ni nepripravljen na krizo! Nihče ne dela zgolj za danes. Ne v EU, ne v Nemčiji, ne v Sloveniji. Nemčija se poskuša ustrezneje pripraviti na pričakovano poslabšanje gospodarskih razmer! Trenutno preučuje uvedbo proticikličnih ukrepov, kot sta vladni investicijski paket v gospodarstvo v višini 50 milijard evrov in omilitev zahtev po uravnoteženem proračunu. Tudi slovensko gospodarstvo je danes bistveno bolj odporno na morebitno recesijo kot leta 2008! To pa zaradi večjega lastnega kapitala gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, večje previdnosti podjetnikov in lastnikov pri investiranju, bolj zdravih finančnih temeljev gospodarstva, ter manjše zadolženosti gospodarskih družb in s.p. kot pred prejšnjo krizo.

Danes imamo bolj trdne temelje, izkušnjo izpred enajstih let ter znanje, kako smo se iz krize izvlekli. Na tem temeljijo tudi vse aktivnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Tako smo dodatno okrepili podporno okolje za podjetništvo, saj želimo povečati stopnjo preživetja novoustanovljenih podjetij in hitro rastočim podjetjem pomagati premostiti ovire na njihovi poti. Danes vemo, kje ima Slovenija največ potenciala in izkoristek tega usmerjamo preko Strateških razvojno inovacijskih partnerstev. Mikro, malim in srednje velikim podjetjem pa smo posebej prilagodili tudi našo finančno podporo, saj so ta glavnina našega gospodarstva.

Osredotočimo se na razvoj, preboj in konkurenčnost – tako bomo tudi na krizo še bolj odporni.