Predsednik dr. Cerar z mladimi o mladih za mlade in za prihodnost

Ključna vprašanja mladih v današnji družbi so bila rdeča nit pogovorov na okrogli mizi, ki je včeraj v organizaciji Zavoda 14 in Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani potekala na fakulteti. O priložnostih in izzivih mladih v 21. stoletju so skupaj s predsednikom Vlade Republike Slovenije dr. Mirom Cerarjem razpravljali uspešni mladi: dr. Peter Lepej (Vistion), Boštjan Špehonja (Unistar PRO), Matevž Petek (PovioLAbs), Jerca Urbančič (Mbills), in Urša Svetelj, mladinska delegatka pri Združenih narodih (ZN) iz Slovenije. Debati pa so se s svojimi razmišljanji pridružili tudi mladi iz publike.

Pogovori na okrogli mizi so se dotaknili različnih področij, ki zadevajo mlade; od izobraževanja, podjetništva, prekarnih zaposlitev, brezposelnosti, vpliva avtomatizacije v gospodarstvu, aktivnega državljanstva in udeležbe na volitvah.

Dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, se je v svojih razmišljanjih dotaknil dosežkov svoje vlade, med katerim je izpostavil, da se je brezposelnost mladih prepolovila, kar je posledica izhoda iz gospodarske krize. Mlade je pozval, naj bodo odprti, naj gredo v svet, potujejo in iščejo študijske priložnosti v tujini ter se nato vračajo v Slovenijo in doma osvojeno znanje delijo naprej. Apeliral je nanje, naj ne obupavajo, ampak naj bodo vztrajni in se stalno izobražujejo. Mlade je pozval, naj bodo glasni, samoiniciativni, aktivni, naj delajo z veseljem in iščejo rešitve ter dajejo pobude in predloge, katerim starejša generacija mora prisluhniti, saj sama ni kos napredku in tehnologijam, ki jih danes obvladujejo mladi. Predsednik vlade je posebej izpostavil tudi pomen opravljanja prakse in internacionalizacije mladih v času študija. Povedal je, da je uspešno gospodarstvo najboljše zagotovilo za dobro prihodnost mladih in da je največ, kar vlada lahko naredi zanje to, da poskrbi za blagostanje celotne družbe. Dr. Miro Cerar je povedal tudi, da ni zagovornik brezplačnega pripravništva, in da je vlada poskrbela za plačano pripravništvo v javni upravi (z izjemo parih primerov). Mladim je zagotovil, da se bo v prihodnje boril, da bi bilo tudi čim manj prekarnega dela. Glede avtomatizacije v gospodarstvu se je strinjal, da so nove tehnologije potrebne in da moramo v korak s časom tudi na tem področju, ob tem pa poudaril, da zaradi modernih tehnologij ne smemo pozabiti na človeka. Glede zniževanja volilne pravice na starost 16 let se z njo strinja – ob predpostavki, da se tudi mladi s tem strinjajo. Prednost elektronskih volitev, za katere meni, da so samo vprašanje časa, pa vidi predvsem v večji volilni udeležbi, predvsem mladih volivcev.

Jerca Urbančič, Mbills, je na okrogli mizi povedala, da po njenem kombinacija izobrazbe in iznajdljivosti vodi do uspeha. Že med študijem psihologije, ki ji je dal pomembna znanja in kompetence, je bila zelo aktivna, in je v Sloveniji našla to, kar si je od zaposlitve, kariere in dela želela, zato izzivov ne išče čez mejo. Izrazila je prepričanje, da ji je službo takoj uspelo dobiti prav zaradi svoje angažiranosti, osnovnih kompetenc, ki jih je dobila s študijem, ter zaradi dodatnega specifičnega strokovnega izobraževanja, ki je pridobila samoiniciativno.

Dr. Peter Lepej, Vistion, je menil, da je Slovenija odskočna deska (na račun dobrega šolstva), uspešen pa si potem lahko doma ali v tujini. Povedal je, da ima veliko prijateljev, ki si kruh služijo v tujini, a ves čas razmišljajo, da bi se vrnili v Slovenijo. Po njegovem mnenju avtomatizacija v industriji izboljšuje produktivnost in kvaliteto. Delavci pa so običajno razporejeni na bolj zahtevna mesta ali pa nadzorujejo stroje. Menil je, da bo v tej smeri šlo tudi vnaprej.

Boštjan Špehonja, Unistar PRO, je povedal, da je njegov moto, da morajo mladi obvezno v tujino in se povezovat, ampak njihovo srce in jedro pa naj ostaneta v Sloveniji. Udeležencem okrogle mize je predstavil svoj novodobni poklic višjega svetovalca na področju informacijske varnosti oz. etičnega hekerja ter tako povedal, da niso vsi hekerji »slabi fantje«. Kot strokovnjak je ocenil, da bi bile e-volitve zagotovo lahko kibernetsko varne, da pa bi jih bilo potrebno predhodno varnostno preveriti. Glede volilne pravice za mlade pri starosti 16 let pa ni izrazil navdušenja.

Matevž Petek, PovioLAbs, ki s svojim podjetjem posluje v Silicijevi dolini, je menil, da je Slovenija čudovita država za odraščanje, da pa je dobro, da mladi gredo po izkušnje tudi čez mejo. Sam je danes je razpet med ZDA in Slovenijo in opaža, da je kakovost življenja pri nas v povprečju mnogo višja. Kot ustanovitelj start-up podjetja je poudaril, da imajo mladi vse podatke, kako ustanoviti start-up, dostopne na spletu in naj to čim bolj izkoristijo ter naj se ne bojijo neuspeha, ker se tudi iz tega lahko veliko naučijo. Povedal je, da mu formalno šolanje ni omogočilo ključnega znanja, ampak ga je tudi on pridobil na internetu.

Urša Svetelj, mladinska delegatka pri Združenih narodih (ZN) iz Slovenije, je menila, da je poleg formalne izobrazbe pomembna tudi neformalna. Glede izobraževalnega sistema je ocenila, da se mladi učijo preveč brezveznih, nepomembnih stvari. Obenem pa je izrazila začudenje, da se mladi ne aktivirajo bolj, da situacijo spremenili na bolje. Kot mladinska delegatka, ki predstavlja mlade iz Slovenije na generalni skupščini OZN, je menila, da mladi morajo v tujino in na situacijo gledat širše, da bodo potem lahko uvajali spremembe. Predsedniku vlade je dala pobudo, da vlada še bolj podpre mladinske organizacije ter jim namenil več sredstev. Je bila ena redkih sodelujočih, ki je zagovarjala pravico mladih da volijo že s 16. leti ter poudarila, da aktivno državljanstvo ni zgolj, da se udeležimo volitev, ampak da smo aktivni tudi v času med volitvami.