Poslanka Šergan: neposredna finančna pomoč zaradi spomladanske pozebe bo dodeljena najbolj prizadetim in ogroženim kmetom

Državni zbor je danes po nujnem postopku obravnaval predlog interventnega zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijstvu spomladi letos. Spomladanska katastrofa je v sadovnjakih in vinogradih po predhodnih ocenah povzročila za 23,6 milijonov evrov škode na okoli 56.000 hektarjih. Najbolj so bili prizadeti sadovnjaki in vinogradi: več kot 60-odstotno je bilo uničenih 3200 hektarjev in 1700 hektarjev vinogradov. Sadjarjem je tako ostala le okoli petina jabolk. Takšnemu izrednemu dogodku nismo bili priča zadnjih 60 let, je z obžalovanjem spomnila poslanka Šergan.

Zakon bo podaljšal rok za vložitev zahtevka za zmanjšanje ali odpis obveznosti plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete. Omogočil bo znižanje ali odpis najemnin pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Izjemoma bodo lahko tudi fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo vina iz lastnega grozdja in imajo več kot 60-odstotno škodo, grozdje dokupile na širšem območju, zunaj vinorodnega okoliša, zunaj vinorodne dežele in celo države, ne pa izven EU. Interventni zakon bo omogočil nepovratno finančno pomoč kmetijam, katerih sadovnjaki ali vinogradi so bili so imele izgube na več kot 30 % površin, pri čemer je škoda na posameznem GERKU več kot 60 %. Če so imeli pridelek zavarovan, bodo lahko dobili do 20 % priznane škode, če niso imeli zavarovano, pa do 10 % priznane škode.

Vladni predlog zakona je Državni zbor skozi obravnavo z amandmaji spremenil in ga uskladil z opozorili zakonodajno pravne službe. Pomisleki slednje so se nanašali predvsem na odmik od sistemske ureditve tega področja, ki je sprejeta prav v izogib vsakokratnemu reševanju posamičnih naravnih nesreč z interventnimi zakoni. Pomisleki ZPS nanašali tudi na predlagane ukrepe, ki se dotikajo nezavarovanih nasadov, čeprav bi jih bilo mogoče zavarovati in je država zanje omogočala sofinanciranje zavarovalne premije.

Poslanka Vojka Šergan je Državnemu zboru predstavila stališče poslanske skupine: »z opozorili zakonodajno-pravne službe se do neke mere strinjamo, zato smo že na matičnem delovnem telesu pristojno resorno ministrstvo pozvali, naj pripravi spremembe sistemske zakonodaje na način, da državnemu zboru v tovrstnih primerih ne bi bilo treba sprejemati interventnih zakonov in da bi slednje ukrepe lahko sprejemala zgolj vlada. Tako bi pomoč lahko najhitreje prišla do kmeta, ki jo pogosto potrebuje takoj.«

»Ne glede na slednje pa smo se na podlagi izrednosti tega dogodka in predhodne ocene škode ter slabega ekonomskega položaja v sadjarstvu in vinogradništvu odločili, da predlog zakona podpremo. Posebno pomembno je tudi, da je bil predlog zakona po tej naravni ujmi pripravljen sorazmerno hitro in da bo zaradi nujnosti sprejet že na tej seji DZ.« je dejala poslanka in nadaljevala: »ker bo zaradi škode največji izpad letošnjega pridelka grozdja, je namreč nujno, da predlagani ukrepi pričnejo veljati še pred začetkom letošnje trgatve, ki se, kot je znano, za zgodnje sorte zadnja leta po navadi začenja že konec avgusta.«

Vojka Šergan je stališče poslanske skupine zaključila z besedami: »Cilj tega zakona je torej zagotoviti obstoj prizadetim kmetijskim gospodarstvom in jim s takojšnjim sprejetjem interventnega zakona zagotoviti nujno potrebna finančna sredstva, ki jim bodo deloma omilila izpad dohodka zaradi povzročene škode. Predlog zakona podpiramo tudi zato, ker so ukrepi oblikovani tako, da se bo neposredna finančna pomoč dodelila res najbolj prizadetim in ogroženim kmetijskim gospodarstvom za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu.«