Potrjen paket arbitražnih zakonov za nadaljevanje procesa realizacije arbitražne razsodbe

Poslanci Državnega zbora so potrdili paket štirih zakonov, s katerimi bo omogočen nadaljnji proces realizacije arbitražne razsodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. S sprejemom t.i. paketa arbitražnih zakonov Republike Slovenija izpolnjuje določbe 7. člena Arbitražnega sporazuma, ki državi zavezuje, da v šestih mesecih po sprejetju razsodbe ukreneta vse potrebno za njeno izvajanje, vključno s spremembo nacionalne zakonodaje, v kolikor je to potrebno.

Ključen zakon, ki predstavlja temeljno pravno podlago za implementacijo arbitražne razsodbe in vseh s tem povezanih ukrepov, je zakon o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško, s katerim bo urejeno stanje v začasnem obdobju, za katerega ni moč predvideti, kako dolgo bo trajalo. Kot je ob predstavitvi stališča poslanske skupine  pojasnil predsednik Državnega zbora in podpredsednik SMC, dr. Milan Brglez, »gre za ukrepe, ki jih Republika Slovenija lahko sprejme samostojno, torej tudi brez sodelovanja Republike Hrvaške, in jih tudi mora, v kolikor želimo to mejo konkretizirati na terenu in urediti pravice ljudi, ki na mejnem območju živijo.« Dodal je, da se ključne tehnične rešitve v predlogu zakona nanašajo na določitev pravne podlage za evidentiranje državne meje o evidenci državne meje in uskladitev podatkov o drugih evidenc zemljišč in nepremičnin.

Drugi zakon iz arbitražnega paketa, zakon o zemljiški knjigi, bo zagotovil, da bo zemljiška knjiga popolno in v celoti izkazovala resnična stvarnopravna razmerja ter bo tako v celoti usklajena z zemljiškim katastrom. Poslanka Irena Kotnik je na seji Državnega zbora poudarila, da »rešitev, ki jo prinaša novela, spreminja temeljno pravilo in tako bo v skladu s spremembo  zemljiškoknjižno sodišče začelo postopek po uradni dolžnosti takoj, ko bo prejelo obvestilo geodetske uprave, da zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi ter potrdilo, da vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka.« S predlagano rešitvijo postopek dopolnitve zemljiške knjige ne bo več izključno predlagalni postopek, ampak primarni postopek, ki ga sodišče začne po uradni dolžnosti.

Z novelo zakona o morskem ribištvu pa se bo omogočil postopek izdaje posebnih dovoljenj za gospodarski ribolov in sicer za hrvaške ribiče, »s čimer se v naš pravni red v celoti implementira uredba EU o skupni ribiški politiki v zvezi z obojestranskim  dostopom ribičev do morskih voda sosednje države. Poleg tega bo zakon omogočil tudi izvajanje inšpekcijskega nadzora oziroma uvedbo postopkov o kršitvi, če bodo hrvaški ribiči lovili v slovenskih teritorialnih vodah brez dovoljenj in z mrežami, ki jih naša zakonodaja za razliko od hrvaške ne dovoljuje,« je na seji Državnega zbora dejal poslanec Simon Zajc.

Potrjen je bil tudi predlog zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaško. Z zakonom se bodo ohranile pravice državljanov Republike Slovenije, ki jih je razsodba arbitražnega prizadela. »S predlogom zakona se državljanom, ki bivajo na ozemlju, ki po razsodbi arbitražnega sodišča ne pripada Republiki Sloveniji, omogoča ohranitev pravic iz socialnega zavarovanja, socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja. Drugi sklop določb zakona ureja pravice in obveznosti iz naslova kmetijske dejavnosti, medtem ko lahko v tretji sklop uvrstimo določbe, vezane na ribištvo,« je na seji Državnega zbora pojasnil poslanec Zajc. Sprejetje predloga zakona bo med drugim omogočalo, da bo Republika Slovenija posameznikom oziroma družinam, ki so lastniki, solastniki ali najemniki nepremičnine na ozemlju, ki po razsodbi arbitražnega sodišča ni več del slovenskega ozemlja, nudila finančno pomoč za nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji. »Vsebina naštetih pravic izhaja iz potreb, ki so jih izrazili sami ljudje v neposrednem stiku s predstavniki vlade,« je še dejal poslanec.