Poslanska vprašanja s 16. redne seje Državnega zbora

  • Dušan Verbič v zvezi z upravnimi enotami in njihovo vlogo v procesu regionalizacije lokalne samouprave.
  • Mateja Udovč glede sprejemanja pisemskih pošiljk na Ministrstvu za infrastrukturo in organih v sestavi.
  • Mojco Žnidarič skrbi gradnja urgentnega centra na Ptuju.

 

Dušan Verbič je v zvezi z upravnimi enotami in njihovo vlogo v procesu regionalizacije lokalne samouprave postavil vprašanje ministru Rudiju Medvedu.

Že vse od avgusta lani poteka razprava o vzpostavitvi pokrajin, ki jo je sprožil Državni svet RS in reprezentativna združenja lokalnih skupnosti. Nazadnje smo se konkretneje s pokrajinami ukvarjali pred skoraj 16 leti v mandatu 2004-2008. V letu 2006 je namreč prišlo do spremembe ustave, kasneje pa je takratna aktualna vladajoča koalicija v razpravo in odločanje predložila predlog zakona o pokrajinah, predlog zakona o financiranju pokrajin in predlog zakona o volitvah v pokrajinah. »Sam osebno podpiram proces oblikovanja od spodaj  navzgor«, poudarja poslanec Dušan Verbič. Prejšnji pristop, ko je aktualna oblast na ravni države ponudila model 13-tih pokrajin, se namreč ni izkazal za uspešnega, saj je klavrno propadel na posvetovalnem referendumu leta 2008. Zato pričakuje, da bodo lokalne skupnosti  tiste, ki bodo v prvi fazi zmožne oblikovati vsaj okvirni konsenz, preden bomo z oblikovanjem in sprejemanjem zakonodaje nadaljevali. »A kljub vsemu menim, da bi morali hkrati opraviti razpravo tudi o vsebini, da se ne bomo znašli v isti zagati, kot pri ustanavljanju občin, ko danes ugotavljamo, da imamo preveliko število občin, od katerih jih skoraj polovica ne izpolnjuje kriterijev za ustanovitev in niso zmožne izpolnjevati vseh svojih nalog. Kot veste, so razprave do sedaj potekale predvsem o številu, mejah in sedežih pokrajin«, je izpostavil poslanec. Zakon, ki ga je pripravil Državni svet oziroma strokovna skupina, ki deluje v njegovem okviru, pa določa tudi, da pokrajina izvršuje naloge iz državne pristojnosti, ki se določijo z zakonom in se nanašajo na upravne naloge s področja gospodarstva, turizma in gostinstva, kmetijstva, razlastitev in služnosti v javnem interesu, upravnih dovoljenj za poseganje v prostor, graditev in uporabo zgrajenih objektov ter vodenja registrov na stanovanjskem področju. Ob navedenem bo pokrajina opravljala naloge inšpekcijskega nadzora iz državne pristojnosti. Na pokrajine se bo z zakonom preneslo izvajanje nalog, ki jih opravljajo upravne enote na območju pokrajine.

In ravno na tej določbi oziroma rešitvi počiva srž Verbičevega vprašanja. Razprava o pristojnostih bodočih pokrajinah ne more mimo vprašanja eno/dvotirnosti. Pri dvotirnem sistemu obstajata na lokalni ravni dva upravna sistema: pokrajine in upravne enote kot temeljna oblika teritorializacije državne uprave. Enotirni sistem pa pomeni, da imamo pokrajino kot širšo samoupravno lokalno skupnost, ki poleg izvirnih nalog lokalnega pomena opravlja tudi državne naloge. Namesto upravnih enot pa se organizirajo lokalne enote pokrajinske uprave. Zato ga kot bivšega načelnika največje upravne enote v RS zanima, ali pristojni minister za javno upravo bolj podpira dvotirni sistem, v okviru katerega bodo upravne enote še vedno sodile v domeno države oziroma izvršne veje oblasti, ali pa enotirni sistem pokrajine kot nekakšne dvoživke, v katerem bomo dobili lokalne glavarje in načelnike enot pokrajinske uprave. Oba modela imata namreč svoje prednosti, pa tudi slabosti. Predvsem pa ga zanima, kako minister gleda na vprašanje, kako v obeh sistemih zagotoviti tako zakonitost (brez vmešavanja v sprejemanje odločitev) kot tudi stabilnost in seveda učinkovitost delovanja upravnih enot oziroma enot pokrajinske uprave. »Kot minister ste namreč danes pristojni za usklajevanje delovanja upravnih enot kar se tiče npr. kadrov, financ, materialne opremljenosti itd.«, je opomnil poslanec.

Na podlagi zgornjih navedb je Verbiča torej zanimalo, kako pristojni minister vidi umestitev 58 upravnih enot v pokrajinsko upravo ob zavedanju, da slednja ne bo pristojna za upravne notranje zadeve ter kaj se bo dogajalo z uradniki na najvišjih položajih oziroma vodenjem le-teh. Pri tem je še opozoril kot tudi vprašal, kaj se dogaja s pogostimi menjavami uradnikov na položajih v največji upravni enoti v državi, tj. v Ljubljani. »Če se navežem tudi na to zadnje vprašanje, ali je sprejem akta o notranji organizaciji UE Ljubljana tekoči posel, ki ga lahko opravi vlada, ki je v odstopu?«, je sklenil svoja vprašanja.

 

Mateja Udovč je ministrici Alenki Bratušek postavila vprašanje glede sprejemanja pisemskih pošiljk na Ministrstvu za infrastrukturo in organih v sestavi.

Poslanko Matejo Udovč je zanimalo, kako je na ministrstvu in organih v sestavi urejen sistem oziroma postopek sprejema pisemskih in drugih pošiljk in na podlagi katerih pravil in predpisov je urejen sistem ter kako ukrepajo v primeru neupoštevanja predpisov.

»Uredba o upravnem poslovanju v 35. členu jasno določa prejem pošte, in sicer pošto, naslovljeno na organ, glavna pisarna prevzame, odpre, pregleda in evidentira v evidenco dokumentarnega gradiva preko informacijskega sistema za vodenje evidence dokumentarnega gradiva. Zato vas sprašujem, na podlagi katerih pravil in predpisov imate urejen sistem sprejemanja pisemskih in drugih pošiljk? Ali gre pri sprejemanju priporočenih pisemskih pošiljk za prosto presojo, diskrecijsko pravico, katere boste prevzeli, katere pa ne?«, je Udovčeva vprašala ministrico.

Ministrica ji je zagotovila, da v primeru ugotovljenih nepravilnosti, bodo le-te ustrezno sanirane.

 

Mojco Žnidarič skrbi gradnja urgentnega centra na Ptuju, zato je ministru Alešu Šabedru zastavila poslansko vprašanje glede slednjega.

Po novi projektni dokumentaciji je nova ocenjena vrednost izgradnje urgentnega centra na Ptuju za dobrih 300.000 evrov višja od tiste, ki je bila doslej podlaga za izdajo načelnega soglasja k financiranju. Ker gre za povečanje vrednosti investicije glede na izhodiščno vrednost, naj bi bilo potrebno soglasje Vlade RS. V zvezi s tem vladna služba za zakonodajo meni, da odločitve, ki imajo dodatne finančne posledice, presegajo opravljanje tekočih poslov.

Vprašanje poslanke Žnidarič se je torej glasilo: »Ali je gradnja urgentnega centra na Ptuju ogrožena in kako to vpliva na časovnico izgradnje, torej kdaj bi se lahko pričela gradnja in kdaj bo gradnja zaključena?«