Poslanska skupina SMC podpira novelo ZIPRS

Državni zbor na današnji izredni seji obravnava predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, ki odgovarja na dodatne obveznosti, ki jih je za leto 2019 prevzela država.

Med drugim zaradi dogovora z občinami o dvigu povprečnin, zaradi česar je potrebno v državnem proračunu zagotoviti dodatnih 32,5 milijona evrov. Vlada in tri reprezentativna združenja občin so novembra podpisali dogovor o višini povprečnine za leto 2019, bi bo znašala 573,5 evra. Ker po metodologiji vlade izračunani povprečni stroški občin po spremenjeni zakonodaji za leto 2019 znašajo 575 evrov, slednje pomeni, da bodo občine po letu 2011 sicer še vedno dobile minimalno nižjo povprečnino od tiste, ki bi jim pripadla po izračunu na podlagi zakonov. Kljub temu pa velja opozoriti, da je bil s podpisom dogovora storjen velik napredek in sicer tudi v luči opozoril kongresa Sveta Evrope za lokalne skupnosti, ki poziva k dialogu z združenji občin glede financiranja občin in povečanja finančne avtonomije občin.

Odhodki se bodo povečali še za sedem milijonov evrov zaradi izredne uskladitve pokojnin, dodatnih 18 milijonov evrov pa bo šlo za višji letni dodatek za upokojence glede na letos. SMC si je že v prejšnji vladi prizadevala za izboljšanje položaja starejših, zato je kot konstruktivna koalicijska partnerica podprla predlog ministra za finance in predsednika vlade za predlagani dvig letnega dodatka, saj je po našem mnenju socialno bolj pravičen in se dviguje postopoma glede na javnofinančne zmožnosti. Sicer pa velja opozoriti, da se je že leta 2017 vsem upokojencem, ki so delali polno pokojninsko dobo, zagotovilo znesek starostne pokojnine v višini 500 evrov mesečno, poleg tega pa so ponovno vsi upokojenci prejeli letni dodatek ne glede na višino prejete pokojnine. Predlagani letni dodatek za leto 2019 je višji za 27 evrov glede na leto 2018, ta pa je bil višji za 10 evrov glede na leto 2017. S tem ukrepom bo letni dodatek za 12 milijonov evrov presegel letni dodatek, ki je bil izplačan upokojencem pred krizo leta 2008 v višini 128 milijonov oziroma bo za 51 milijonov višji kot je bil v obdobju najhujšega varčevanja na podlagi ZUJF-a leta 2012.

V SMC pozdravljamo odločitev, da v novelo niso bili vključeni sprva predvideni nesprejemljivi ukrepi na področju družinske, mladinske in socialne politike. V času krize in s sprejetjem ZUJF-a je prišlo do velikih rezov v družinsko politiko, kot so znižanje očetovskega in starševskega nadomestila, omejitev višine očetovskega in starševskega dopusta, pa pravice do pomoči ob rojstvu otroka in do dodatka za veliko družino, znižanje otroškega dodatka in ukinitev sedmega in osmega dohodkovnega razreda pri pravici do otroškega dodatka. Naslednji dve vladi sta delno odpravili varčevalne ukrepe, sedaj pa bodo s 1. januarjem 2019 po šestih letih odpravljeni vsi varčevalni ukrepi na področju družine, saj se bo zvišalo očetovsko in starševsko nadomestilo, materinsko nadomestilo bo neomejeno, starševsko nadomestilo bo 2,5-kratnik povprečne plače, dodatek za veliko družino bo spet univerzalna pravica in ga bodo prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj, cenzus za državne štipendije pa bo višji. V koaliciji smo se dogovorili, da bomo sproščali še zadnje varčevalne ukrepe in da bomo poskrbeli za ranljive skupine, zato bo podeljenih približno 8.500 – 9.000 več državnih štipendij in izplačanih okoli 4.000 več dodatkov za veliko družino. Družinska politika je torej zopet prepoznana kot samostojna politika in ne več kot del socialne politike in bo družinam izboljšala materialni položaj, omogočila bo lažje usklajevanje dela in zasebnega življenja, ženskam pa bo omogočila enakopravnejši položaj v primerjavi z moškimi.

Več denarja bo tudi za socialne transferje. Koalicijski partnerji smo se namreč odločili – na matičnem delovnem telesu je bil sprejet naš amandma -, da bomo omogočili usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom tudi v letu 2019 ter tudi uskladitev mej dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in določitev višine pravic iz javnih sredstev.

Letos je bila oblikovana tudi prva Strategija razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva, z zakonom pa se je opredelil status nevladnih organizacij in okrepil njihov pomen. Okrepile so se tudi finančne spodbude nevladnim organizacijam, vzpostavljen je bil namreč proračunski sklad za razvoj nevladnih organizacij. Gre za posebno proračunsko postavko, na kateri se avtomatsko zbirajo sredstva, ki ostajajo od t.i. 0,5% dohodninskih donacij, se pravi tista sredstva, ki bi jih ljudje lahko namenili v splošnokoristne namene, pa jih ne. Delež dohodninskih donacij se iz leta v leto sicer povečuje, še vedno pa letno ostaja nerazporejenih 5 – 6 milijonov evrov. Ta sredstva bodo odslej s to novelo v obliki posebnega proračunskega sklada namenjene financiranju razvoja nevladnega sektorja oziroma okoli 6.000 nevladnim organizacijam.

Novela omogoča po deset novih zaposlitev na ministrstvu za okolje in inšpektoratu za delo. S tem vlada sledi opozorilom Državnega zbora oz. njegovih pristojnih delovnih teles na nujnost dodatne kadrovske okrepitve inšpektorata za delo, saj bi to omogočilo, da bi bili gospodarski subjekti lahko bolj pogosto pregledani, da bi se lažje odkrilo kršitelje pravic iz delovnega razmerja in da bili ti lahko tudi ustrezno sankcionirani. Povečanje zaposlitev pri Ministrstvu za okolje v letu 2019 pa bo omogočilo, da bomo lahko zaradi visokih cen emisijskih kuponov in s tem posledično višjih prihodkov državnega proračuna iz tega vira pričeli izvajati različne ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije.

V SMC na podlagi navedenega ne pristajamo na nekatere pavšalne trditve, da gre za varčevalni ZIPRS oziroma za omejevalne ukrepe, saj od njih ostaja samo še zamrznjeno izplačilo delovne uspešnosti za javne uslužbence. Predlagane rešitve sledijo sklenjenemu Dogovoru med vlado in sindikati o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju. Ta sredstva se bodo lahko namenila za druge izpogajane stavkovne zahteve sindikatov. Odhodki bodo višji, še vedno pa bomo beležili presežek, kar je razvidno iz spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2018 do leta 2020, in sicer v delu, ki se nanaša na leto 2019. Ciljni saldo za državni proračun za leto 2019 se iz primanjkljaja spreminja v presežek v višini 0,3 % BDP.

Stališče poslanske skupine, ki bo zakon podprla, je na seji predstavila poslanka Janja Sluga.